VAŠKE ZDRAHE

Naravni biser sprl vaščane in župana

Prebivalci Klevevža razburjeni zaradi nenapovedanega posega v toplico. Jasna Dokl Osolnik ima vsa dovoljenja za uporabo termalne vode.
Fotografija: Številni se radi tukaj kopajo. FOTO: Drago Perko
Odpri galerijo
Številni se radi tukaj kopajo. FOTO: Drago Perko

Mlado in staro rado pride v Klevevž, skriti dolenjski naravni biser ob avtocesti Novo mesto–Zagreb. Tam se lahko pohvalijo s termalno vodo, temperatura se celo leto giblje med 21 in 25 stopinjami Celzija. Tudi pred dnevi naravni bazen ni sameval, iz okolice Novega mesta je prišla redna kopalka, po svojih besedah, da si okrepi imunski sistem. Često pride, prija ji. O tem, da je nedavno vzniknil prepir okoli vode in cevi, nič ne ve. Želi si le, da bi lahko v nedogled prihajala v ta naravni biser.

Jasna Dokl Osolnik od leta 2015 vodi Dolenjski muzej, v mladosti pa je bila tudi uspešna športnica. FOTO: Dolenjski muzej Novo mesto
Jasna Dokl Osolnik od leta 2015 vodi Dolenjski muzej, v mladosti pa je bila tudi uspešna športnica. FOTO: Dolenjski muzej Novo mesto

Na noge so skočili domačini, ker so se v bazenu, kjer se nabira termalna voda iz toplice Klevevž, začela nenapovedana sanacijska dela. Novomeški gasilci so izpraznili bazen, tako jim je naročila Jasna Dokl Osolnik, ki je lastnica mlina, streljaj od izvira termalne vode, za nameček pa ima v svojo hišo speljano cev s termalno vodo prav iz Klevevške toplice. Bazen so praznili, da se sanira dotrajana cev, ki je povzročila že številne poškodbe uporabnikov. Jasna Dokl Osolnik nam zatrdi, da ima vso potrebno dokumentacijo za uporabo in sanacijo. Leta 2020 je za 30 let pridobila koncesijo za rabo termalne vode iz Klevevške toplice, poleg tega je leta 2012 od Sklada kmetijskih zemljišč s pogodbo dobila služnost za položitev cevi za izkoriščanje tople vode na treh bližnjih parcelah. Služnost je dosmrtna, dovoljuje pa tudi trajno in neovirano uporabo položenih cevi, vzdrževalna dela, popravila in nadzor.

Zdi se jim, da jim delajo za hrbtom

»Jasna Dokl Osolnik ni kriva, da je tako, kot je. Vse sega več kot 40 let nazaj, ko je bil drug lastnik (Martin Tomšič, op. p.), ki je bil tudi predsednik KS Šmarjeta. Bil je zelo vpliven v prejšnjem režimu, to pa je izkoristil in si dal napeljati termalno vodo v hišo. Očitno so se vsa ta leta urejali dokumenti. Zaupamo ji, da te papirje resnično ima. Če pa jih ne bo želela pokazati, bomo do njih prišli na podlagi zakona o informacijah javnega značaja,« pove Denis Perše, domači občinski svetnik, domačin iz kraja Zbure, streljaj od Klevevža, kamor je prihajal že kot otrok. Zato mu ni vseeno, kaj se dogaja s toplico in okoli nje. Je tudi član delovne skupine, ki bdi nad dogajanjem okoli Klevevške toplice.

V preteklosti so regulirali promet do Klevevške toplice. FOTO: Drago Perko
V preteklosti so regulirali promet do Klevevške toplice. FOTO: Drago Perko

Prvič je skočila na noge leta 2019, ko je obstajala opcija, da se proda hrib, od koder je urejen dostop v toplico. Prodajala je Kmetijska zadruga Krka, a je domačinom uspelo prepričati občino, da ga je odkupila. Delovna skupina je nadaljevala delo, pred kratkim pa torej bila obveščena o delu v toplici, ki so jo po naročilu Jasne Dokl Osolnik izpraznili. »Presenetilo nas je, ker o tem posegu nismo bili obveščeni. O tem ni nič vedela niti javnost, kar nekaj ljudi je prišlo tisti dan, pa se niso mogli kopati. Vsa ta leta si prizadevamo za dialog. Vsa ta leta smo imeli številne sestanke, na njih je bila prisotna tudi Jasna Dokl Osolnik, vedno smo igrali z odprtimi kartami. A se ne moremo znebiti občutka, da se nam dela nekaj za hrbtom,« v imenu delovne skupine pove Perše, ki se zaveda, da je na lokaciji čudno stanje. Številni domačini vedo povedati, koliko udarnih ur so naredili, kako so v preteklosti zbirali denar in to betonirali. V obče dobro, da je danes Klevevška toplica tam nedotaknjen biser. Ki pa je bil v minulih letih večkrat tarča vandalov.

»Po besedah Jasne Dokl Osojnik je verjetno za vandalizem v toplici kriv kdo od domačinov. To kategorično zavračam. Kot domačin se zaradi njenih besed počutim prizadetega, pa ne le jaz, ampak številni drugi. Na tak način se odmikamo od rešitve situacije,« pa se je Perše odzval tudi na ugibanja Jasne Dokl Osolnik o tem, da za vandalizmom morda stojijo kar domačini. Ob tem spomni, da ne gre le za peščico ljudi, ki se oglašajo zavoljo situacije v Klevevžu, ampak ima delovna skupina precej širšo podporo, več kot 60 posameznikov, ki so se nazadnje tudi zbrali in izrazili podporo delovni skupini, ki ima jasen cilj – javno dobro se ne more izkoriščati v zasebno dobro.

Svetnik občine Šmarjeta Denis Perše FOTO: Drago Perko
Svetnik občine Šmarjeta Denis Perše FOTO: Drago Perko

Nimajo pristojnosti

Po pogovoru z delovno skupino se zdi, da pogrešajo aktivnejšo vlogo občine. Pa ne da bi ji kaj očitali, bolj to, da se v situaciji ni postavila kot mediator, ampak je na žalost občanov zavzela bolj pasivno vlogo. Župan Marjan Hribar je naprej poudaril pomen in vlogo občine, ki je v njegovem prvem županskem mandatu vložila izdatna sredstva v ureditev okolja v Klevevžu. »Smo tudi v zaključni fazi pridobivanja vseh zemljišč, ki so zdaj v lasti države, vključno s parcelo, kjer je izvir termalne vode. Ocenjujem pa, da nekaj posameznikov, ki ne poznajo razmerij med lastniki, dela ogromno škodo!« je župan usmeril prst, zdelo se je, na delovno skupino. »Delovna skupina ni nič. To so posamezniki, ki nimajo nobenih pristojnosti. Ga. Dokl Osojnik ima koncesijsko pogodbo z državo, v tej pogodbi so definirane vse pravice in obveznosti. Sosedje in posamezniki, kdor koli so že, bi se morali odzvati na vandalizem, ki se tam dogaja. Šele potem bi bili relevantni sogovorniki,« je bil direkten župan. V toplici je zavrelo. Je pa tudi res, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije