Medtem ko so v času epidemije druge države dosegle velik napredek, se Slovenija po Kotarjevem mnenju razvoja pametne družbe loteva počasi, če sploh. Sredstva, namenjena za digitalizacijo, gredo predvsem v posamezne rešitve državne uprave, nekaj jih je usmerjenih v širši javni sektor, nekaj naj bi se jih namenilo tudi državljanom. Ne razmišlja pa se o vzpostavljanju verig vrednosti in povezovanju državne uprave, javnega sektorja, lokalne uprave in podjetij v ekosistem, ki bi skupaj s povezovanjem podatkov in storitev ustvarjal novo dodano vrednost za državljane in podjetja.
Kako je na razvoj na tem področju vplivala lanska razveljavitev javnega razpisa za demonstracijske projekte vzpostavitve pametnih mest in skupnosti?
Razpis je bil konceptualno skladen z evropskimi strategijami in načrti na področju razvoja pametne družbe. Dolgoročno bi mestom in skupnostim omogočal gradnjo verig vrednosti med različnimi ponudniki podatkov in storitev. Vzemimo za primer celostno storitev – multimodalni prevoz k zdravniku v povezavi s predhodnim naročanjem k zdravniku.
Občinam zdaj ostajajo samostojne in nepovezane rešitve, podjetja pa izgubljajo evropski gospodarski priključek in bodo vse bolj zaostajala za evropskim razvojem. Glavni cilj razvojne iniciative z vidika podjetij je namreč, da domača podjetja postavijo skupno referenco in te rešitve predstavijo na evropskih trgih. Partnerstva so se razbila že zaradi predvidenih sredstev javnega razpisa. Večina podjetij, žal, vidi Slovenijo kot svoj edini trg, zato je bilo pripravljenosti za medsebojno sodelovanje manj od pričakovanj. Tudi lokalne skupnosti niso zadosti prepoznale priložnosti za razvoj digitalnega gospodarstva v lastnem okolju. Je pa razpis spodbudil pripravo več zanimivih projektov, ki zdaj iščejo nove vire in čakajo finančne spodbude države.
V tem razpisu je bilo za razvoj pametnih mest predvidenih osem milijonov evrov, ki naj bi jih izplačali večinoma letos in prihodnje leto. Na prvi pogled se zdi to za takšno strateško usmeritev razmeroma majhen znesek.
Osem milijonov evrov je bilo predvidenih za demonstracijske projekte na podlagi enotnega koncepta ob upoštevanju nastajajočih evropskih standardov. Za začetek bi bilo dovolj, zatem bi se naložbe nadaljevale. Za posamezen projekt je bilo predvidenih milijon evrov. Nemčija, na primer, v posamezni projekt vloži desetkrat več denarja. A četudi so bila sredstva razmeroma majhna, je bil vsaj definiran enoten koncept. Trenutno je področje prepuščeno posameznim lokalnim skupnostim.
Kaj lahko pričakujemo?
Slovenija je v čedalje slabšem položaju, da bi postala referenčna država na področju digitalizacije pametne družbe, zato je med podjetji vse manj interesa za naložbe v to področje. Podjetja, ki so računala na domače reference, so izgubila zagon in se posvečajo predvsem svojim projektom v tujini.
Bodo trenutne razmere, ko se soočamo z zelo dragimi energenti, pospešile ali zavrle vlaganja v rešitve pametnih mest?
Denar za naložbe v digitalizacijo je zagotovljen z evropskimi sredstvi in ga je dovolj. Gre za petino sredstev iz Sklada za okrevanje in razvoj, za sredstva iz programa Digitalna Evropo, za kohezijska sredstva. Države, ki razumejo pomen razvoja pametne družbe, bodo še pospešeno vlagale v njen razvoj, saj razumejo potencial. Pametna družba med drugim ustvarja prihranke tudi na energetskem področju. Lokalnih proračunov bo sicer ponekod – tudi zaradi energetske krize – zmanjkalo, zato sta pomembna vloga države in njeno razumevanje prioritet.
Ko govorimo o pametnih mestih, so nam zgled Dunaj, Amsterdam in podobna mesta. V Sloveniji še nimamo nekega kolikor toliko celostnega projekta, s katerim bi se lahko predstavili v tujini. Kdaj bomo zreli za kakšen zares referenčni projekt?
Glede na vse videno bodo morali dozoreti vsi akterji, s politiko na čelu. Slovenci moramo temeljito razmisliti, v kaj moramo vlagati, če želimo kot družba ne le preživeti, temveč postati pomemben igralec v novem svetu digitalnega gospodarstva. Žalosti me, da v predvolilnih temah ni te debate.
Z izvedbo razpisa za demonstracijske projekte bi se Slovenija pozicionirala kot referenčna vsaj v tem, da bi bila edina evropska država, ki je na državni ravni določila interoperabilnostne standarde za pametna mesta in skupnosti. To bi bil velik, zelo viden in pomemben dosežek. Posamezne strokovne službe na ministrstvih razumejo problematiko, poskušajo s posameznimi predlogi, na koncu pa odločevalci te predloge razvojnih projektov mečejo iz razvojnih načrtov.
Lahko navedete kakšen takšen primer?
V začetnem osnutku programa RRF je bil, na primer, predlog nacionalnega razvojnega programa pametne družbe, ki je bil izbrisan brez kakršnekoli debate ali argumentacije. Drugi konkretni primer je odprti poziv za vzpostavitev vozlišča za umetno inteligenco za pametna mesta (TEF for smart cities and technologies). Tu bi bilo treba k evropskim sredstvom dodati nacionalna sredstva, a ker država ne podpira področja pametnih mest in skupnosti, si zapiramo vrata v pomemben evropski center odličnosti umetne inteligence za pametna mesta in skupnosti.
Bi morali morda v Sloveniji bolj govoriti o pametnih skupnostih kot pametnih mestih? Velikih mest namreč nimamo.
Sam govorim predvsem o pametni družbi. Gre za isti koncept, torej za povezovanje partnerjev v ekosistem ter za standardizirano povezovanje podatkov in storitev za gradnjo novih storitev z dodano vrednostjo. Glede na velikost mesta se razlikujejo fokusi pri vertikalnih rešitvah in prioritete, ki jih postavljajo potrebe prebivalstva in lokalnih skupnosti.
Ali bi se lahko glede na našo majhnost usmerili tudi v rešitve, ki bi bile lahko enotne za celotno državo, ne pa da drobimo različne platforme po posameznih občinah?
Nujno bi bilo treba vlagati vsaj v skupno povezovalno horizontalno platformo, če že ne v skupne vertikalne rešitve. Če tega ne bomo naredili, bomo še vedno neučinkovito drobili sredstva. Prav tako ne bomo imeli vidne reference na evropski ravni, posledično pa bodo rešitve v Slovenijo prihajale prek tujih ponudnikov. S tem ni načeloma nič narobe, le Slovenija ne bo del tega razvoja, kar pomeni, da dodana vrednost novih verig vrednosti ne bo nastajala in ostajala v Sloveniji.
Pred nedavnim smo zaznamovali svetovni dan odprtih podatkov. Tu smo v Sloveniji naredili velik korak. Je to ustrezna podlaga, na kateri lahko gradimo prihodnji razvoj pametnih mest?
Je dobra podlaga, ki jo je treba pohvaliti. Slovenija je naredila velik korak pri odpiranju podatkov javnega sektorja. Na temelju teh podatkov je že nastalo nekaj novih storitev. Ni pa to dovolj. Odprti podatki niso samo brezplačno dostopni podatki javnega sektorja, to bi morali biti tudi lastniški podatki, ki jih lastniki odplačno dajo v ekosistem za namen gradnje novih storitev. Pri tem nismo uspešni, ekosistem ne deluje. Veliki sistemi, državna in zasebna podjetja, ki sedijo na veliki količini podatkov, še vedno razmišljajo, da bodo nekoč morda sama monetizirala te podatke, zato jih držijo pri sebi. Predvsem veliki sistemi, kot so elektropodjetja, telekomi, komunale in podobni, niso aktivni partnerji ekosistema pametne družbe. Tu precej zaostajamo.
Kakšno vlogo ima ali bo imel SRIP PMiS pri razvoju pametnih mest?
Vloga SRIP PMiS je predvsem oblikovanje usmeritev delovanja, ki so skladne z evropskimi politikami in načrti, kot so Digitalna Evropa, zeleni dogovor ali ogljična nevtralnost. Po tej poti ima vlogo pri oblikovanju konceptov delovanja. Pomembni dosežki so, na primer, oblikovanje referenčne arhitekture pametne družbe in usmeritev glede povezovalnih standardov. Osebno pa vidim pomembno vlogo SRIP pri gradnji ekosistema in spodbujanju partnerjev k medsebojnemu povezovanju in delovanju.
Kateremu področju oziroma vertikali se bomo letos v Sloveniji največ posvečali in kakšne rešitve lahko pričakujemo pri tem?
Prva naloga vseh lokalnih skupnosti je mobilnost. Kot odziv na krizne razmere pa prihajajo v ospredje tudi nova področja, na primer v zdravstvu. Rešitve pametne družbe bi omogočale boljši odziv na epidemijo. Boljše upravljanje bi bilo možno predvsem v začetnih fazah širjenja okužb, ko bi lahko upočasnili njihovo širjenje. V energetiki pa je zaradi energetske krize opazno pospeševanje odmikanja od fosilnih goriv.
Kako ste v okviru SRIP PMiS zadovoljni z uresničevanjem akcijskih načrtov, ki so bili v posameznih vertikalah sprejeti za obdobje 2020–2022?
Akcijski načrt obsega tako vertikalna kot horizontalna področja. Horizontalna se uspešno umeščajo v nastajajoče verige vrednosti znotraj najrazličnejših sektorjev. Predvsem podjetja se digitalno preoblikujejo, uspešne so vse horizontale. Dogajajo se premiki pri oblikovanju verig vednosti med podjetji. Razlog za uspeh tega področja so predvsem naložbe zasebnega sektorja. Drugače je pri vertikalnih področjih. Uspešni smo na ravni raziskovalnih in demonstracijskih projektov, a uspeh vertikal pametnega mesta in skupnosti je vezan predvsem na naložbe javnega sektorja, zato ni kakšnih večjih prebojev.
Kakšno priložnost pomeni razvoj pametnih mest za industrijo IKT?
Domača industrija IKT ima trenutno dovolj dela in poslovnih priložnosti, ne le v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. Med drugim tudi zaradi programa Digitalna Evropa. Ta še bolj kot za IKT-industrijo odpira razvojne priložnosti za širše gospodarstvo.
Kako pa bo razvoj pametnih mest vplival na gospodarstvo kot celoto?
Strategija EU je, da Evropa postane samozadostna in neodvisna tudi v digitalnem gospodarstvu. Zato EU sistematično vlaga v to področje in enako pričakuje od vseh držav članic. Tiste države, ki razumejo to edinstveno razvojno priložnost, bodo naložbe pravilno usmerile v razvoj, ki bo ustvarjal dodano vrednost v prihodnje. Države, ki priložnosti ne razumejo, pa bodo sredstva porabile za druge namene in s tem potisnile svoja domača podjetja v podrejeno vlogo v nastajajočem skupnem evropskem digitalnem gospodarstvu. Treba se je zavedati, da se bije bitka za vlogo posameznih držav v digitalni Evropi. Nemčija, na primer, želi obvladovati področje podatkovnih prostorov za mobilnost v okviru skupnih evropskih projektov, kakršen je GaiaX, Francijo zanima področje energetike ...
Kaj pa Slovenija?
Ob ustreznem razumevanju in delovanju države imamo edinstveno priložnost, da se slovenska podjetja umestijo v evropske verige vrednosti digitalne ekonomije. A brez ustreznih naložb bo slovensko gospodarstvo to priložnost zamudilo in bomo (p)ostali le uporabniki tujih ponudnikov storitev, dodana vrednost pa se ne bo ustvarjala pri nas.