Na ljubljanski mestni občini pravijo, da so grafiti kot zvrst subkulturnega ustvarjanja lahko dobrodošla popestritev urbane kulture, vendar je meja med vandalizmom in umetniškim ustvarjanjem pogosto zabrisana, zato so prav zaradi njihove morebitne spornosti v sodelovanju s predstavniki grafitarjev konec leta 2011 določili lokacije, na katerih je grafitiranje dovoljeno. Seznam so dopolnjevali na predlog občanov ali ustreznih služb v okviru Mola.

Ljubljanski zidovi, podvozi

Trenutno je takih mest 17, s čimer so na občini želeli spodbuditi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov, obenem pa preprečiti tovrstno uničevanje javnih površin. Zadnjo lokacijo, kjer so grafiti dobrodošli in zaželeni, so »odprli« v skate parku pri Galeriji Cukrarna, sicer pa so na seznamu do grafitov prijaznih predvsem zidovi, podhodi in podvozi.

Kjer imajo lastniki sklenjeno ustrezno zavarovanje, upravljavci sami uredijo prijavo policiji. Foto Jože Suhadolnik

A kdaj na Molu ukrepajo proti avtorjem grafitov? Takrat, ko se grafit pojavi na javni površini ali objektu v lasti občine. »Odzovemo se na vsako informacijo o sovražnih grafitih, jih redno pregledujemo in jih v najkrajšem možnem času odstranimo,« pravi Mateja T. Peer, strokovna sodelavka v mestni upravi. »Če gre za grafit na zasebni lastnini, je odstranjevanje odločitev lastnika, z vidika ohranjanja stavbne dediščine bi bilo to zaželeno. Na dediščinskih stavbah v lasti občine sanacijo izvedemo takoj. Zasebne stavbe ponavadi v sklopu rezervnega sklada zbirajo sredstva tudi za takšne primere. Lastnike, ki bi radi preprečili tovrstna dejanja, pozivamo, da sanacijo opravijo čim prej, saj prvi grafit običajno povzroči nadaljnje.«

Podjetij, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem grafitov, v Sloveniji  ni veliko, a odstranjevanje grafitov ni ravno preprosto. FOTO Tanja Jaklič

V ljubljanski mestni občini na leto očistijo od dva do šest tisoč kvadratnih metrov površin. Sicer pa pritožbe meščanov glede grafitov dobivajo le občasno. Ti opozarjajo na grafite na prometnih znakih, tablah, mostovih, podhodih, stavbah v središču mesta, do zdaj pa na občini niso zaznali pritožb čez grafite v okviru kulturnih javnih zavodov oziroma na njihovih nepremičninah. V primeru javnih zavodov na področju kulture ukrepajo takoj, ko se grafit pojavi na stavbi kulturne dediščine.

Zasebna lastnina

Lastniki nepremičnin se odločajo za čiščenje tam, kjer je res moteče, na nekaterih stavbah, kjer so se grafiti ponavljali tudi po čiščenju, pa so uredili protigrafitno zaščito. Tako pojasnjujejo pri vodilnem upravljavcu nepremičnin v Sloveniji, podjetju SPL. »Čiščenje seveda plačajo lastniki, tam, kjer jih redno čistijo, je teh stroškov vedno manj. Izvaja se na različne načine, to je odvisno predvsem od tipa površine: ponekod le z vodnim curkom, ponekod s peskanjem, ponekod pa se nanese poseben gel in nato izpere.« Kjer imajo lastniki sklenjeno ustrezno zavarovanje, upravljavci sami uredijo prijavo policiji, saj je to nujen pogoj, da zavarovalnica izplača odškodnino. Kako policija v nadaljevanju rešuje iskanje storilcev, pa v SPL ne spremljajo več. V zadnjem času sicer ne opažajo bistveno več grafitov, a povsem drugače menijo v podjetju Sisapi, specializiranem za odstranjevanje grafitov, čiščenje fasad, tlakovcev, čiščenje škarp, ograj ... Povpraševanja po njihovih storitvah je bistveno več.

Ponekod grafite kar pustijo, ker se bojijo, da bodo za njimi prišli novi. Fotografije Jože Suhadolnik

Takih podjetij v Sloveniji ni veliko, poleg tega odstranjevanje grafitov ni ravno preprosto. Sprej se namreč lahko vpije v površine, in ko jih odstranjujejo, se zgodi, da skupaj z njimi odstranijo plast fasade. Prav pri grafitih na fasadah blokov odstranjevanje ni dovolj, velikokrat je potreben dodaten nanos barve. Poleg tega so spreji danes veliko bolj trdovratni, nekateri imajo celo razne kemijske dodatke za boljšo obstojnost. Cena odstranjevanja grafitov se računa na kvadratni meter površine, v podjetju Sisapi imajo enotno postavko, in sicer do deset kvadratnih metrov stane 150 evrov. Prav zdaj so odstranjevali napise v Tivoliju (Gremo na volitve), posebej trdovratni pa so razni napisi na arkadah ob Slovenski cesti. Kot so še povedali v podjetju, se nekateri lastniki nepremičnin za odstranjevanje sploh ne odločijo, ker se pogosto zgodi, da na očiščeni površini kmalu dobijo nov grafit. Včasih pa hočejo privarčevati in se sami lotijo čiščenja, a pri tem še bolj poškodujejo površino in jih zato na pomoč pokličejo, ko je vse skupaj že v precej uničenem stanju.

Na kraju samem po vsebini in načinu pisanja grafitov policisti ugotavljajo, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje. FOTO Tanja Jaklič

Pravna ureditev

Kot pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi, obravnavajo vsako prijavo grafitiranja, hkrati pa ukrepajo glede na zaznane kršitve. Na kraju samem po vsebini in načinu pisanja grafitov ugotavljajo, ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje. Samo pisanje po objektih (grafiti) je prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Sankcija za tako ravnanje je predpisana v 13. členu (nekaj več kot 200 evrov), za ugotavljanje kršitev pa je poleg policije pristojno tudi mestno redarstvo. Če so pri tem še elementi vzbujanja narodnostne, rasne, verske in druge nestrpnosti, je sankcija za tak prekršek predpisana v 20. členu. Kazni za to so štirikrat višje.

Pri grafitiranju gre lahko tudi za kaznivo dejanje, kar opredeljuje kazenski zakonik kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Kadar je z dejanjem nastala materialna škoda, lahko oškodovanec poda predlog za pregon kaznivega dejanja kot poškodovanje tuje stvari. Če je grafit na objektu posebnega kulturnega pomena, pa gre za poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Policija je dolžna v vseh primerih izvesti vse aktivnosti, da se takšna ravnanja preprečijo oziroma da se odkrijejo storilci. »Zato poskušamo usmerjati svoje aktivnosti na območja, kjer se pogosteje dogajajo takšna ravnanja, da bi jih tudi tako preprečili,« dodaja Tomaž Tomaževič s PU Ljubljana.