S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Po televiziji velikokrat poročajo o neverjetnih hitrostih francoskih, japonskih, pa še kakšnih vlakov. Po svoje neverjetno hitrost opažamo že nekaj tednov tudi na celjskem območju, kajti »kumrovčan« od Stranja naprej vozi le še dvajset kilometrov na uro.
Obmejno prebivalstvo, ki živi ob železniški progi Stranje-lmeno ter z njo, se spet prijema za glavo. Predlani so odgovorni progo nameravali preprosto ukiniti, letos pa … Zaposleni zamujajo v službo in domov, dijaki v šole, turisti pa na kopanje v Atomskih Toplicah. Zaradi porušenega voznega reda niso točni tudi nekateri vlaki na drugih progah, čeprav se prej to ni dogajalo. Bodo Slovenske železnice izgubile še zadnje zveste potnike?
Pritožbe zaradi neurejenih razmer na tej progi so med tistimi, ki se na sedanjih zborih krajanov najpogoste je pojavljajo. Jezili so se celo v oddaljenem Virštanju, od koder morajo hoditi na železniško postajo v Imeno.
Ukinitve ne bo
Železniško progo med Stranjem in Imenim ter na prej proti Kumrovcu (s slovenskimi postajališči v Pristavi, Sodni vasi, Atomskih Toplicah, Podčetrtku in Imenem) so zgradili šele v petdesetih letih, predlani pa so jo nameravali že ukiniti.
Takrat bi potrebovali za obnovo 14 kilometrov dolge in že povsem dotrajane proge po slovenskem ozemlju 114 milijonov tolarjev, a jih ni bilo od nikoder. Ljubljanskih strokovnjakov gospodarsko najmanj razviti del šmarske občine ni posebno zanimal, niti njegova demografska ogroženost ter občutljiva obmejna lega. Šele hudo nasprotovanje s celjskega območja je prestolnico streznilo, zato o ukinitvi ne razmišljajo več. Odpirajo se mednarodne finančne pipe in tudi železnici so se vreme na zjasnila…
O tem, kaj nameravajo storiti, smo se najprej pozanimali v šmarski občinski skupščini. Župan Jože Čakš je povedal, da se je že pogovarjal z državnim sekretarjem za železnice dr. Slavkom Hanželom in da se ministrstvo zavzema za rešitev problema. Predstavniki šmarskega občinskega vodstva so se sestali še z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Marjanom Rekarjem ter predstavniki zdravilišča Atomske Toplice in krajevne skupnosti Podčetrtek, osrednja tema pogovora pa je bila nastala železniška zagata.
Prometna odrezanost
Potem ko je republiška inšpekcija opravila meritve na omenjeni progi, se je odločila za omejitev hitrosti na 20 kilometrov na uro. V Obsotelju so želeli, da bi hitrost pospešili vsaj na manj poškodovanih oziroma popravljenih delih proge, pa to ni mogoče. Razlogi so predvsem tehnične narave, saj so odseki, na katerih bi vlak lahko vozil hitreje, prekratki, nam je povedal Franc Pešec, šef celjskega železniškega promet nega vozlišča. Tudi vodji republiške inšpekcije za želez niški promet Jožetu Rateju (ki izvira iz Šentvida pri Grobelnem) ni mogoče očitati, da proge in krajev ne pozna – na obsoteljski progi je precej časa delal kot strojevodja.
Vsi, s katerimi smo se pogovarjali – šmarsko občinsko vodstvo, predstavniki Slovenskih železnic ter državni sekretar za železnice – se dobro zavedajo, v kakšnih težavah so se znašli prebivalci obmejnih krajev. Zanje je stari, dobri najzanesljivejša »kumrovčan« zveza s Šmarjem in Rogaško Slatino, Šentjurjem, Celjem in Mariboru. Vlaki so bili vse do ukrepa republiške inšpekcije presenetljivo točni. O tem, kako potrebna je primerna rešitev zveze med Celjem in Imenim oziroma Kumrovcem, priča tudi dejstvo, da morajo prebivalci Bistrice ob Sotli, ki z vlakom odhajajo v Celje v službo ali v šolo, kar štirikrat na dan prestopiti mejo. Najprej se odpeljejo v hrvaški Kumrovec na začetno postajo, v Imenem pridejo spet na slovensko stran, ko se vračajo, pa je ravno obratno. V zadnjih tednih so se temu pridružile še zamude. Od Kumrovca do Stranja in v Celje vozi ob delavnikih po deset vlakov v obe smeri, od Imenega in Stranja in naprej pa celo šestnajst.
Najprej glavna proga
Državni sekretar za železnice dr. Slavko Hanžel nam je državno povedal, da odgovorni poznajo obsoteljske železniške težave in da razmišljajo o rešitvi. Naša država ta čas od evropskih kreditodajalcev pridobiva denar za posodobitev magistralnih prog, toda proga Stranje-lmeno ne spada mednje. Z letošnjim državnim proračunom naj bi dobili tudi nekaj denarja za obnovo stranskih prog. Po droben terminski plan želez niških prenov naj bi obravnavali na seji upravnega od bora slovenskih železnic, najbrž še marca.
Letos nameravajo posodo, biti odsek med Celjem Šentjurjem, zamenjane trač, niče ter pragove pa nameniti za prenovo odseka Stranje-Imeno. Za nove ni dovolj denarja. Potem ko bo proga obnovljena, bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo 60 kilometrov na uro. In kdaj naj bi to bilo? »Grobo rečeno, do jeseni,« pravi državni sekretar. Podobno zatrjujeta tudi Franc Pešec iz Celja in šmarski župan Jože Čakš, seveda pa rok še ni natančno določen.
To pa pomeni, da bo prometna zmeda trajala še ne kaj mesecev, odpravljena ne bo niti v času turistične sezone v Atomskih Toplicah ki so najuspešnejši del Slovenskih železnic in kjer sta dve železniški postajališči. Za tiste posameznike, ki se na drugo stran Sotle oziraje podcenjevalno, je treba povedati, da onkraj, od Kumrovca naprej proti Zagrebu, takšne polževe železniške vožnje ne poznajo, med državno obvozno progo med Celjem in Zagrebom so od Kumrovca najprej že pred leti obnovili. Zato lahko upamo, da se bo to zgodile tudi na naši strani, med Stranjem in Imenim. Pa če prav bomo po Obsotelju še nekaj mesecev potovali po »balkanskem« voznem redu le 20 kilometrov na uro V Ljubljani ali Mariboru se kaj takega zagotovo ne bi zgodilo.
Brane Jeranko, Novi tednik, 17. 3. 1994
*cena časopisa: 140 tolarjev
