Rok Kodba | 8. 8. 2022, 19:00

Spoznajte Pomurca, ki je prostrana polja in njive spremenil v čisto pravi živalski vrt

Aleksandra Saša Prelesnik

Živalski vrt Sikalu ZOO v Radencih je za obiskovalce odprt že skoraj desetletje. V njem ima svoj dom približno 700 živali. Med njimi tudi predstavniki ogroženih vrst, ki jim v naravi grozi izumrtje. 

S fotografinjo se odpraviva v Radence, kjer se v zavetju pomurskih gozdov nahaja živalski vrt Sikalu ZOO. Dogovorjena sva s Tomijem Mitevom, zanimivim bradatim možakarjem, ustanoviteljem Sikalu ZOO. Že nekaj časa ga uspešno vodi kljub izzivom, ki mu vsak trenutek hodijo naproti.

Aleksandra Saša Prelesnik

S Tomijem sva se domenila, da ga pred prihodom v Radence pokličem in opomnim na sestanek. Pokličem ga. HItro se mi oglasi, a mi takoj pove, da še ne ve, ali bova intervju lahko izpeljala. Ostati mora namreč v hlevu, ker bo vsak čas povrgla ena od krav, nato pa mora še h krokodilom. Pri živalih je zmeraj ogromno dela in dodatnih, nenačrtovanih opravil. Kljub temu potrdi, da si bo, ko vse opravi, vendarle poskusil utrgati nekaj časa tudi za naju.    

Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO VPRAŠANJEPogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku, ki ga pravkar prebirate.

Do živalskega vrta vodi lokalna cesta skozi gozd v naselju Boračeva. Že ko prispeva, nama postane jasno, da ne gre za majhno ustanovo - razprostira se na več hektarjih. Presenetljivo velik je tudi parkirni prostor, kjer naletiva na prve obiskovalce. Slediva jim proti vhodu, kjer naju prijazno sprejme Tomijev sin Sinaj. Pojasni nama, da je Sikalu ZOO pravzaprav družinsko podjetje.

Aleksandra Saša Prelesnik

Imava dovolj časa, da si skrbno urejeno posestvo v miru ogledava. Živali je res veliko. So v med seboj ločenih varovanih prostorih. Po stezicah, ki vodijo skozi vrt, se ležerno sprehajajo pavi. V enem izmed ograjenih prostorov vidiva, kako se sončijo lemurji, v drugem naletiva na nagajive opice makak. Tu so še kenguruji, nosati medvedki, kamele, različne vrste želv, ptičev, kač, kuščarjev in še veliko drugih. Kmalu naju pride pozdravit Tomi, ki pove, da je vseh živali trenutno okoli 700.

Tomi je živalski vrt postavil iz ničesar

Tomi se predstavi kot "blokovski mulc", ki si je za živali od vedno želel skrbeti, pa to v bloku ni bilo mogoče. Nekoč je delal kot zlatar, a je bila v njem želja po naravi, po živalih, po fizičnem delu vse močnejša. Zato je nekega dne kupil zemljo na obrobju Radencev in se sprva tja hodil z delom v naravi sproščat po službi. "Tukaj ni bilo ničesar," reče, "samo močvirje. Tako se je začelo. Potem je prišel ribnik, pa ovčke, potem kozice in konji." 

Aleksandra Saša Prelesnik

Posestvo je začel urejati pred 21 leti, a takrat živalskega vrta pravzaprav ni imel v načrtu.

"Živali sem imel najprej 12 let le za svojo dušo," pove.

"Ker pa je stvar postajala vse večja, sem moral, če sem hotel to vzdrževati, začeti zraven dobivati neka sredstva." Tako je začel Sikalu ZOO sprejemati obiskovalce. Živalski vrt v Radencih je za obiskovalce odprt že devet let.

Skrbi tudi za več ogroženih vrst

Svoje poslanstvo Tomi vidi tudi v ohranjanju vrst, ki jim v naravi grozi izumrtje.

"Vedno so me mikale eksotične živali. Imel sem željo, da bi pomagal ogroženim vrstam."

"A takšne živali je, ko  šele začneš z živalskim vrtom, zelo težko dobiti."  Zadovoljen je, ker je Sikalu ZOO sedaj že odobrena ustanova in danes živali že veliko lažje dobijo. Največkrat jih izmenjujejo z drugimi podobnimi ustanovami pri nas in v tujini. "Seveda pa se je treba pri tem držati vseh predpisov. Imeti moraš tudi ustrezna dovoljenja."

Aleksandra Saša Prelesnik

Opice, ki se jim živalski vrtovi izogibajo 

Tomi pove, da imajo trenutno pet različnih ogroženih vrst opic. Ena izmed njih so opice makak. Gre za strogo zavarovano vrsto, ki izhaja iz severne Afrike. "Veliko ljudi ne ve, da so opice makak edini primat poleg človeka, ki živi tudi na območju Evrope," pojasni. "Na evropskih tleh so pred leti že skoraj izumrle, pa jih je dal nazaj na Gibraltar naseliti Winston Churchill osebno."

Tej vrsti opic se živalski vrtovi velikokrat izogibajo, saj potrebujejo ogromen prostor, znajo pa biti tudi zelo poredne.

Z njimi so imeli težave tudi na Gibraltarju, saj so začele napadati turiste, ki so jih kljub prepovedi hranili. "Opice so pametne. Če vidijo, da jim da turist nekaj, kar vzame iz torbice, one hitro ugotovijo, da je tam notri nekaj zanimivega. Potem pa skočijo za torbico in lahko nastane škoda, če je notri na primer telefon ali fotoaparat. Vse opice makak so takšne, tudi druge vrste, ne samo gibraltarska," pojasni in doda, da zato na Gibraltarju hranjenje opic strogo kaznujejo.

Aleksandra Saša Prelesnik

Trenutno je v Sikalu ZOO 12 predstavnikov opic makak, od tega je več mladičev. Enega imajo celo v hiši, kamor ga je vzel, ker so ga druge opice zavrgle. "Žena mu previja pleničke, ker je še mladiček. No, zdaj je v bistvu postal že pravi pobalin. Že nagaja," se pošali in pove, da imajo zanj v hiši narejen tudi poseben prostor. Poleg opic makak pa skrbijo še za ogrožene lemurje, beloglavčke, pigmejske marmozetke in zlatoroke tamatine.

Kaj pa levi in tigri?

Pri izbiri vrst, ki jih lahko pripelje, pa so omejitve. "Ponujajo mi številne živali, ampak za to je treba imeti primerne pogoje.

"Če neki živalski vrsti ne morem nuditi primernih pogojev, je ne bom imel. Prostor je prva stvar."

"Če nimaš prostora, ne moreš pripeljati živali. Pri tem je treba uporabiti pamet. Iti tudi malo po svetu in pogledati, kako imajo urejeno drugje. Veliko informacij je tudi na internetu." Prostor je tudi razlog, da Tomi v Sikalu ZOO ne namerava pripeljati levov, tigrov in drugih živali, ki potrebujejo zares veliko prostora.

Aleksandra Saša Prelesnik

"Tudi, če imaš pogoje, da neko žival pripelješ, je to vedno povezano z vsakodnevnimi stroški in skrbjo."

Kot pravi, je že samo vzdrževanje primernih pogojev za celoten živalski vrt finančno zelo velik zalogaj. Nato je tu še hrana. "Vsak, ki ima doma muco ali kužka ve, da lahko skrb za žival kar nekaj stane. Stroški živalskega vrta pa so ogromni.

"Veliko je dela, odrekanja. Skratka, od jutra do večera moraš biti v službi."

S širjenjem živalskega vrta pa se stroški še povečujejo. "Pred kratkim smo na primer zgradili terarij, ki ga je treba, tako kot druge prostore, vso zimo ogrevati. Sedaj pa so se podražili še energenti. Pri nas za ogrevanje uporabljamo talno gretje, toplotne črpalke, kurilno olje, tudi na pelete še kurimo ponekod. Razmišljamo tudi že, da bi šli na sončno energijo."

Aleksandra Saša Prelesnik

Vsaka živalska vrsta potrebuje svojo nego in prehrano

Na zunanjih površinah Tomijevega živalskega vrta je trenutno 56 živalskih vrst, izmed katerih vsaka zahteva svoj pristop, svojo nego in svojo hrano. To pa poleg stroškov terja tudi ogromno časa. "Živali, ki jih je treba nahraniti niso v enem prostoru, ampak na treh hektarjih površine. Potem je tu še terarij, kjer je delo zelo natančno." V terariju je še 34 dodatnih različnih živalskih vrst, med njimi krokodili, kače, pajki, kuščarji. Tudi te potrebujejo svojo nego in prehrano, ki jo je treba kupiti. "Nekatere živali, kot so kače, se na srečo ne prehranjujejo vsak dan," je vesel.

Aleksandra Saša Prelesnik

Ko je začenjal, je vso hrano prideloval sam

Na začetku je sam obdeloval 9,5 hektarja zemlje, da bi pridelal hrano za živali. Sedaj pa toliko časa več nima. "To so bili tisti težki začetki, ko sem vso hrano pridelal sam, zdaj pa hvala bogu lahko zaradi ljudi, ki obiščejo naš živalski vrt, to hrano kupim. Je pa treba biti tudi strateg za naprej, si delati zaloge." Kot pravi se je to še posebej izkazalo v času epidemije. "A v ta namen je spet treba investirati v skladiščne prostore, jih vzdrževati, da ostanejo čisti, da ne pridejo zraven glodavci in podobno. In to je seveda tudi dodaten strošek."

Aleksandra Saša Prelesnik

Vse to ne bi bilo mogoče brez podpore Tomijevih družinskih članov. Poleg otrok mu veliko pomaga tudi žena Mirjana. Iz kombinacije prvih dveh črk v imenih njunih treh otrok - Sinaj, Kalina in Luna - izhaja tudi ime živalskega vrta. Si-Ka-Lu. Čeprav so stroški vse večji, pa na srečo prihaja tudi vse več obiskovalcev, zato se na koncu nekako pokrije.

"Seveda moraš biti varčen. Sam pač nimam dobrega avta ali dragih oblačil. Tudi na dopust grem zelo redko."

Lani mu je z družino po dolgem času uspelo iti za dva dni v Benetke. Vesel je, da se lahko zanese na sina Sinaja, ki je že odrasel. Pa tudi kdo izmed drugih zaposlenih mu pomaga. Računa, da bo šel še kdaj, če bo le mogoče.

Aleksandra Saša Prelesnik

Polno zasedeni za več mesecev naprej

Tomi ima vse zastavljeno dolgoročno. Želi si, da bi njegovi potomci zgodbo živalskega vrta nekoč uspešno nadaljevali. "Kaj bodo oni takrat počeli, sicer ne vem. Mogoče ga bodo vodili sami, lahko pa, da bo mogoče to kdaj postala tudi kakšna ustanova po vzoru tujine, kjer na primer ljudem nudijo rehabilitacijo s pomočjo živali ali kaj podobnega," razmišlja. Sam sicer česar takega nima v načrtu, čeprav že sedaj veliko dela z otroki, s šolami, vrtci, zavodi, društvi. Imajo tudi različne programe vodenja, predstavitev živali. "Zdaj gradimo še center obšolskih dejavnosti," tako da bodo lahko šolarji k nam prišli tudi v šolo v naravi," razkrije.

Aleksandra Saša Prelesnik

V enem letu jih je obiskalo kar 50.000 obiskovalcev

Ker je zanimanja veliko, je treba vse vnaprej rezervirati. "Za nekaj mesecev vnaprej imamo praktično vse kapacitete že skoraj zasedene. Lani, recimo, smo, kljub temu da je razsajal covid, zabeležili kar 50.000 obiskovalcev. Mislim, da je to že zelo lepo število. Sam sem sicer skromen človek, nikoli se ne hvalim, ampak mi to res veliko pomeni. Sploh ko vidiš, da ljudje odhajajo veseli. Predvsem to je največ vredno."

Aleksandra Saša Prelesnik

Razkrije, da imajo v načrtu tudi avtokamp. Pretekla leta je namreč opazil, da obiskovalci, ki so na poti na Jadransko morje, velikokrat pridejo z avtodomom. "Recimo Nizozemci, Nemci. Zakaj se torej ne bi ustavili za nekaj časa še tukaj in na primer obiskali tudi drugih okoliških ponudnikov turističnih storitev." Kot pove, največ tujcev prihaja iz Avstrije.

"Prejšnja leta so prihajali tudi Japonci, Angleži, Nizozemci in drugi turisti, a je bilo tega zadnje čase manj." 

Pride tudi veliko skupin vrtčevskih otrok. Prihajajo tudi iz Medžimurja na Hrvaškem. "Tistim iz Čakovca, Varaždina in okolice smo mi bližje kot živalski vrt v Zagrebu. Pa tudi drugačni smo. Smo manjši in imamo tudi drugačen pristop do obiskovalca, do družin, ki nas obiščejo. Pri nas je to lahko bolj pristno doživetje."  

Aleksandra Saša Prelesnik

Otroci lahko pri njih od blizu spoznajo lemurje

Ker so manjši od drugih živalskih vrtov, si lahko privoščijo nekoliko drugačno ponudbo."Ponujamo na primer safari vožnjo po živalskem vrtu, tudi jahanje ob sobotah. Pri nas pa je možno tudi hranjenje živali, česar drugi živalski vrtovi ne dovoljujejo. Seveda pod nadzorom in samo z našo vnaprej pripravljeno hrano, ki ne škodi živalim." S tem v Sikalu ZOO otroku omogočijo stik, ki zanj predstavlja precej bolj pristno doživetje.

"Otrok spozna žival, izve, s čim se prehranjuje, od kod izvira, kakšno nego potrebuje in podobno."

Sedaj omogočajo tudi doživetje z lemurji, opicami z Madagaskarja. Pojasni, da je ta vrsta v naravi zelo ogrožena in bo po napovedih čez deset let izumrla.

Aleksandra Saša Prelesnik

"Naši obiskovalci lahko pod določenimi pogoji in pod nadzorom lemurje srečajo tudi pobliže." Dovolijo celo, da opice hodijo po obiskovalcih, ki smejo tedaj stopiti v njihovo ogrado. 

"Lemurje jim predstavimo, spoznajo se z njimi, z njihovo prehrano. Gostje se lahko z njimi tudi fotografirajo za spomin."

Poslanstvo kot blagoslov ali božja kazen

Za konec se Tomi pošali, da je sam pač takšen, da ne zna ležati. "V živalskem vrtu je vedno tempirano, vedno se nekaj dogaja. Na ta stres se navadiš, na koncu si ga že lačen." Čas ga zmeraj nekam priganja, saj mora biti vedno vse postorjeno, preden pridejo obiskovalci ali vnaprej napovedane skupine. Tudi zanje pa si mora vzeti dovolj časa. Preden se odpravi po svojih opravkih pove še, da svoje poslanstvo sicer dojema kot blagoslov, a bi kaj lahko bila tudi "božja kazen". In če je kazen, je tisti tam zgoraj našel enega, ki to vzdrži, optimistično zaključi.