Pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni (PC), v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so ugotovili, da je pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar pa bi bilo treba urediti v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih.

LJUBLJANA > V skladu z vladnim odlokom, ki naj bi začel veljati s 1. oktobrom, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej možnost testiranje. Ta pogoj bi veljal veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo na ustavno sodišče vloženih več ustavnih pobud, konec septembra pa je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo. Čeprav odlok ni več v veljavi, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in zdaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo.

Policijski sindikat Slovenije, pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki bi za zaposlene v državni upravi uvedel pogoj preboleli ali cepljeni (PC), je odločitev ustavnega sodišča danes na twitterju označil za zmago pravne države.

Ukrep ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji iz zakona o nalezljivih boleznih

Sodišče je ugotovilo, da je šlo za določitev delovnopravnega pogoja za opravljanje dela v državni upravi in zato za položaj, ki je bil v bistvenem primerljiv s položaji, ko je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev.

Kot navaja ustavno sodišče, pravno podlago za urejanje tovrstnega cepljenja pomenita 22. člen v zvezi s 25. členom zakona o nalezljivih boleznih, ki urejata različne vrste (obveznih) cepljenj. Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijani ukrep, ki ga je sprejela vlada z odlokom za zaposlene v državni upravi, ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji, ki jih za določitev cepljenja zaposlenih določa zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Zato je odločilo, da je 10.a člen odloka v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik odločitev ustavnega sodišča glede vladnega odloka za uvedbo pogoja preboleli ali cepljeni (PC) za zaposlene v državni upravi spoštuje. To pa po njegovih besedah nikakor ne pomeni, da ta ukrep ne bi bil koristen. "Najti bomo morali neke skupne rešitve in to hitro," je poudaril minister. V odzivu je dejal, da je zadovoljen, da je ustavno sodišče sprejelo vsebinsko odločitev. Želel bi si sicer, da bi se to zgodilo nekoliko prej. Ob tem pa je poudaril, da "nikakor ni bilo rečeno, da je tak ukrep nesorazmeren ali neprimeren, nekoristen". Pogoj PCT za zaposlene v državni upravi je bil eden od ukrepov, sprejet kot akt delodajalca. Ministra žalosti, da argumenti ustavnega sodišča niso prepričali, ker bi bil ukrep potreben. Po Koritnikovih besedah lahko tudi v tujini vidimo, kako se ukrepi stopnjujejo, od pogoja PC za posamezne dejavnosti do pogoja PC širše za celotni javni sektor. Ustavno sodišče se s to odločbo ni opredelilo do vprašanja, ali bi bil presojani ukrep, če bi bil odrejen na ustrezni zakonski podlagi, ustavno dopusten z vidika načela sorazmernosti in načela enakosti pred zakonom.

Kot opozarjajo na ustavnem sodišču, njihova odločitev tako ne pomeni, da je cepljenje zaposlenih kot pogoj za opravljanje določenih dejavnosti ali poklicev nesorazmeren ukrep, pač pa pomeni, da bi bilo treba ta ukrep urediti v skladu z ZNB, ki za cepljenja določa pravila in postopek.

Izpodbijana določba 10.a člena odloka ne omogoča primerjave s pogojem PC, kot je uveden v Avstriji

Ustavno sodišče je opozorilo tudi, da izpodbijana določba 10.a člena odloka ne omogoča primerjave s pogojem PC, kot je uveden v Avstriji, saj je avstrijski zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je ustvaril izrecno in posebno zakonsko podlago za sprejemanje tovrstnih pogojev. Poleg tega je avstrijska ureditev tudi po vsebini bistveno drugačna, kot je bila izpodbijana slovenska ureditev. V Avstriji se s pogojem PC omejuje predvsem določeno javno življenje, v Sloveniji pa je bil pogoj PC uveden z ukrepom izvršilne veje oblasti in izključno za dostop do dela, in še to samo za zaposlene v državnih organih, so še zapisali v obrazložitvi odločbe.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji, pritrdilna ločena mnenja pa so dali Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs, Rok Čeferin, Rajko Knez in Marijan Pavčnik.

---