Na Lešnici med Otočcem in Novim mestom je v zadnjem letu zrasla nova sodobna vinska klet Colnar. Gre za skoraj trimilijonsko naložbo, ki za družino Colnar pomeni velik razvojni korak na področju vinarstva, hkrati pa tudi premik proti energetski in okoljski nevtralnosti.
»Iz grozdnih pečk bomo pridelali moko in olje. V nekaj letih bomo s svojo sončno elektrarno proizvedli več elektrike, kot je porabimo. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri fermentaciji alkohola, pa bomo predelali v sodo bikarbono in z njo zaščitili vinograde. To je naša vizija trajnostne proizvodnje, ki je prijazna do narave in tako rekoč brez odpadkov,« napoveduje 28-letni zdajšnji kralj cvička Janez Colnar mlajši.
Izboljšave in eksperimenti
Pred šestimi leti je postal nosilec vinogradništva in vinarstva, ki sta njihovi glavni kmetijski dejavnosti. Vinsko zgodbo razvija skupaj z očetom Janezom in stricem Matjažem Colnarjem. »Imamo isti cilj, smo zelo povezani, dobro se razumemo. Delo smo si razdelili tako, da vsi obdelujemo vinograde, stric kletari, oče skrbi za stare stranke, sam pa iščem nove. Upam, da se nam bo v prihodnosti pri skupni zgodbi pridružil še kakšen član družine. Zgodbo vina Colnar razvijamo v širšem družinskem krogu in to je naša prednost. Nenehno se izobražujemo in uvajamo izboljšave. Stalno eksperimentiramo, da bi čim bolj naravno dosegli visoko kakovost grozdja in boljšo aromatiko vina,« razlaga.
Colnarjevi imajo dolgo tradicijo vinogradništva, resnega vinarstva pa so se lotili šele leta 2001. »Takrat sta oče in stric k dvema hektarjema vinogradov posadila dodatnih 3,5 hektarja trt,« poudarja sogovornik.
Dolgo so razmišljali o gradnji kleti, saj je stara klet na Trški gori postajala premajhna za vinarstvo in turizem. »V okviru kmetije deluje tudi kmečki turizem. Gostom želimo približati Dolenjsko skozi hrano in vino,« pripomni kralj cvička. Lani so posadili tudi prve nasade lešnikov in kostanjev, s tem so dodali nove kulture in nove izdelke. Tik pred covidom so začeli načrtovati novo vinsko klet. Kljub veliki negotovosti na začetku epidemije so se odločili za gradnjo, ki je trajala od sredine novembra 2021 do septembra letos, tako da so letošnje grozdje že prešali v novih prostorih. »Konec leta 2020 smo dobili gradbeno dovoljenje, potem smo posadili nasad kostanjev in lešnikov ter obnovili strojni park, za kar smo dobili nepovratna sredstva na razpisu 4.2 iz Programa za razvoj podeželja. Prvi kostanj za prodajo bomo imeli čez sedem let, lešnike pa prihodnje leto, če ne bo znova suše,« pripoveduje Janez Colnar mlajši.
Načrtovali so dvomilijonsko, zgradili pa skoraj trimilijonsko klet
Trenutno pridobivajo uporabno dovoljenje za vinsko klet, da bodo lahko oddali zahtevke za izplačilo nepovratnih sredstev. Po predračunih naj bi klet stala slaba dva milijona evrov, zaradi višjih cen gradbenih materialov in nekaterih dodatnih del, ki jih na začetku niso predvideli, pa bo končna vrednost naložbe skoraj tri milijone evrov.
Odobrili so jim milijon evrov nepovratnih sredstev ali 50-odstotno financiranje prvotne vrednosti. »Zaradi podražitve naložbe in naknadne odločitve, da postavimo še 137-kilovatno sončno elektrarno in svojo transformatorsko postajo, bodo nepovratna sredstva pokrila le slabo tretjino končne vrednosti projekta. Razliko smo pokrili z lastnimi sredstvi in dolgoročnim posojilom pri banki NLB. Banka nam je odobrila tudi premostitveno posojilo, ki ga bomo poplačali z nepovratnimi sredstvi. Cenimo podporo NLB, ki nam je prisluhnila in razumela naš razvojni projekt, pomagala nam je tudi s pravimi finančnimi nasveti. Brez njihove podpore in nepovratnih sredstev verjetno ne bi vlagali v novo vinsko klet,« pravi sogovornik. Zadnje leto se je ukvarjal večinoma z gradnjo kleti. Niti sto ur ni letos delal na traktorju, v vinogradu so ga nadomestili oče, stric in delavec.
Sodelujejo z eno večjih vinskih kleti in kmetijami
Šele po trgatvi so dobili novo strojno linijo za prebiranje in sušenje grozdnih pečk, zato bodo letos predelali grozdne pečke večje vinske kleti. »Oboji smo prepoznali možnost uspešnega dolgoročnega sodelovanja,« dodaja.
Povezujejo se tudi z okoliškimi vinarji in kmetijami. »Če ne preizkusiš novih zamisli, ne veš, kaj lahko uspe. Z ženinim bratrancem iz mlina Košak pri Šmarjeških Toplicah se dogovarjam o skupnem izdelku. To bo mešanica pšenične moke in moke grozdnih pečk, ki bo namenjena tudi peki kruha. O skupnem projektu razmišljamo tudi z eno bližnjih ekoloških kmetij, ki namerava sejati ekološke sončnice, mi pa bi nato iz semen stiskali olje. Pravkar smo poskusno stisnili olje iz sončničnih in bučnih semen,« dodaja.
Sicer pa je družina Colnar znana po suhih vinih. Do leta 2017 so pridelovali večinoma cviček, pozneje pa so ponudbo dopolnili s sortnimi vini. »Leta 2014 sem se vrnil iz tujine, dobro leto sem delal kot enolog v ekološki vinski kleti Krier-Welves v Luksemburgu. To je bila zelo dobra izkušnja, vodil sem manjšo ekipo in se sam odločal, imel mentorja, spoznal drugačen način kletarjenja … Lahko bi ostal pri njih, a sem se vrnil k družinski zgodbi z zagonom, da naredimo korak naprej v profesionalno vinogradništvo in vinarstvo,« se spominja.
Zlata medalja na Decanterju za rosé
Na novih parcelah so zasadili nove sorte grozdja in razširili paleto vin. Poleg cvička, ki pomeni dobrih 60 odstotkov vseh Colnarjevih vin, pridelujejo še sortna vina, penino iz avtohtone dolenjske sorte kraljevina. Še posebej ponosni so na rosé iz modre frankinje in modrega pinota, ki jim je na londonskem Decanterju 2019 prinesel zlato medaljo. Ponujajo tudi laški rizling, ki leto dni zori v akacijevih sodih in hrastovem bariku. Najkakovostnejše vino pa je collis, couvee šestih sort – traminca, chardonnaya, laškega in renskega rizlinga, belega in sivega pinota. Večino vina prodajo gostincem in doma, nekaj tudi prek dveh distributerjev. Prek Zveze slovenske podeželske mladine bodo njihovo vino, grozdni sok, moka in olje grozdnih pečk kmalu tudi na policah večjega trgovca.
Trajnostna pridelava grozdja
Zasadili bodo nekaj tisoč trt merlota. Na začetku novega leta bodo predstavili novost med vini. Trenutno obdelujejo dobrih deset hektarjev vinogradov, a bodo zasadili dodatne površine.
»Nimamo klasičnih vinogradov. Gledamo bolj trajnostno in trte sadimo bolj gosto. Na trti pustimo manj grozdov, da je pridelava grozdja manj intenzivna kljub večji gostoti trt na hektar. Tako je med trtami večja konkurenca, kar pomeni, da vsaka porabi več energije za rast, s tem pa se zmanjša nevarnost za pojav bolezni, kot sta peronospora in oidij,« razlaga Janez Colnar mlajši.
Škropljenje so optimizirali z elektrostatično škropilnico. »S škropilnico se hitreje peljemo po vrstah in ker škropimo vsako drugo vrsto, porabimo dosti manj škropiva in tudi goriva kot prej,« poudarja. Dušikovih umetnih gnojil niso v vinogradih uporabili že več kot 12 let, odkar biomaso v tleh povečujejo s sejanjem 13 vrst trav v vsako drugo vrsto v vinogradu. Tako uporabljajo le zeleno gnojenje tal.
Zmogljiv laboratorij
»Po načinu obdelave vinogradov se vračamo v preteklost. Stare prakse kombiniramo z novim znanjem in sodobno tehnologijo, da pridelamo odlično grozdje, ki je osnova za vrhunsko vino. V kleti imamo enega najsodobnejših laboratorijev Foss wine scan SO2 za analizo grozdja, mošta in vina ter alkoholne fermentacije. V 30 sekundah lahko analizira 16 parametrov. Opravili smo kar tisoč analiz, da smo določili pravi čas za trgatev. Pravi trenutek za začetek trgatve zelo vpliva na kakovost grozdja in vina,« nakaže, da so bili pri opremi kleti precej zahtevni.