Razpoložljivost, dostopnost in cene kreditov za financiranje obratnih sredstev in naložb podjetij, zagotavljanje sredstev za tovrstno financiranje, če se bodo neugodni inflacijski trendi nadaljevali, in programe SID banke za financiranje obratnih sredstev in naložb podjetij je v pogovoru osvetlila Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke.
Kakšna je po ocenah SID banke trenutna razpoložljivost in dostopnost kreditov za financiranje obratnih sredstev in naložb podjetij na trgu?
Banke imamo dovolj likvidnih sredstev za financiranje obratnih sredstev in naložb podjetij. V času negotovosti je za podjetja bolj pomembno preventivno delovanje, prilagajanje poslovnega modela in agilno upravljanje tveganj. V takšnih razmerah morajo podjetja nameniti tudi ustrezno pozornost financiranju obratnega kapitala in naložb, ki jim bo prinesel potreben denarni tok v prihodnosti. Številna podjetja še vedno čaka digitalno-inovacijska in trajnostna preobrazba v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
V primeru napovedane nove gospodarske krize kot posledice ruske agresije na Ukrajino oziroma njenih prologov v obliki zvišanja cen energentov in njihove razpoložljivosti pred letošnjo zimo, zaprtja določenih izvoznih in uvoznih trgov ter pretrganja dobavnih verig lahko že govorimo o precej večjih potrebah po financiranju. V kombinaciji z monetarno politiko centralnih bank pa o občutno slabših pogojih financiranja in zaostrovanju posojilnih standardov.
To pomeni, da bo v slovensko gospodarstvo treba usmeriti precej več sredstev, tudi z ugodnimi finančnimi instrumenti in krediti SID banke, ki bodo obstoječa, morda tudi nepovratna sredstva v kombinaciji s povratnimi sredstvi učinkoviteje alocirala. SID banka je s pristojnimi ministrstvi že v fazi oblikovanja eventuelno potrebnih večjih ukrepov za gospodarstvo. Tako kot v prejšnjih krizah lahko SID banka tudi v prihajajoči krizi občutno omili njene posledice in zagotovi čimprejšnji izhod iz nje.
So pri dostopnosti do teh kreditov pomembne razlike glede na velikost podjetij?
Pomembnih razlik glede na velikost podjetij ni, saj skoraj pri vseh programih ponujamo kreditiranje gospodarskih družb (malim in srednjim podjetjem, velikim podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, javnim zavodom, tudi mikro ali malim podjetjem in socialnim podjetjem). Podjetjem vseh velikosti torej ponujamo raznovrstne in potrebam gospodarstva prilagojene možnosti dolžniškega in lastniškega financiranja ter zavarovanja, dostopne neposredno pri SID banki in prek poslovnih bank, ki sodelujejo s SID banko in ponujajo naše vire.
Potrebe podjetij so različne, zato jih tudi redno analitično spremljamo. Predvsem malim in srednjim podjetjem so se v minulem naložbenem ciklu občutno znižala lastna razpoložljiva sredstva za financiranje naložb. Postopoma se umirjajo tudi dotacije nepovratnih sredstev zaradi koronakrize. Pri tem je seveda treba upoštevati precej boljšo finančno kondicijo teh podjetij v primerjavi s položajem v finančni krizi pred 14 leti, kar pa se lahko hitro spremeni predvsem za energetsko intenzivna podjetja.
Kako »dragi« so ta hip za podjetja viri financiranja obratnih sredstev in naložb?
Obrestna mera kreditiranja je odvisna od več različnih dejavnikov, in sicer od posameznega programa financiranja, zneska kredita, ročnosti, bonitete podjetja ter danih zavarovanj. Poleg tega SID banka po različnih programih neposrednega financiranja ponuja elemente državne pomoči, ki podjetnikom zagotavlja koriščenje nižjih obrestnih mer od tržnih, kjer je to mogoče, z namenom dodatnega spodbujanja vlaganj v podinvestirane strukturne tržne vrzeli. Tak primer je gotovo transformacija poslovnih modelov v zeleno in krožno gospodarstvo. Gre za spremembe, ki zaradi nujnosti urgentnega ukrepanja zahtevajo večje spodbude oziroma intenzivnost državnih pomoči tudi pri dobro stoječih podjetjih, ki praviloma dosegajo najugodnejše pogoje financiranja.
V letošnjem celotnem prvem četrtletju so kreditni standardi za podjetja v Sloveniji ostali skoraj nespremenjeni. V aprilu in maju pa je bil na celotnem evrskem območju opazen trend zaostrovanja pogojev financiranja. Obrestne mere posojil podjetjem začenjajo počasi odsevati postopno zviševanje tržnih obrestnih mer, kar je posledica povečane negotovosti glede gospodarskih obetov in pričakovanja restriktivnejše monetarne politike. Obrestne mere so zgodovinsko za zdaj še vedno na zelo nizkih ravneh, tako da težko rečemo, da so viri financiranja že »dragi«, opazen in pričakovan pa je trend njihovega naraščanja.
Kako se utegne zagotavljanje sredstev za financiranje obratnih sredstev in naložb zaostriti, če se bodo neugodni inflacijski trendi nadaljevali?
Centralne banke so se odločile spopasti z inflacijo, kar pomeni zaostrovanje denarne politike tako z vidika višjih obrestnih mer kot obsega v sistem posredovanih sredstev. Če k temu dodamo še povečanje tveganj predvsem zaradi visokih cen energentov in specifične evropske pozicije v tem pogledu, potreb po vzpostavljanju novih, krajših dobavnih verig (reindustrializacija), splošno nepredvidljivejše gospodarske in zaostrene geopolitične razmere ter upoštevanje vse višjih podnebnih tveganj, je jasno, da bodo potrebe po novih posojilih zelo verjetno povečane. S tem se odpira vse večja potreba po intervenciji SID banke, ki kot razvojna banka podjetjem zagotavlja potrebne programe financiranja daljših ročnosti, s katerimi lahko v nepredvidljivih razmerah premostijo in zagotovijo ustrezno likvidnost in stabilnost poslovanja. Pri tem je treba opozoriti na potrebo po hitrejšem prilagajanju poslovnih modelov z vidika zelene in digitalne transformacije.
Pri inflacijskih trendih je pričakovati, da se bo rast cen energentov še obsežneje prelivala tudi v druge segmente in bo opazna na vse širšem deležu dobrin in storitev. Nadaljevanje tega trenda bi pomenilo zaostrovanje kreditnih standardov za posojila podjetjem. Evropska centralna banka je konec julija dvignila ključne obrestne mere za 0,5 odstotne točke, kar bo pomenilo tudi višje stroške zadolževanja za podjetja. Navadno to najprej najbolj občutijo mala in srednja podjetja, ki so zaradi svoje narave bolj občutljiva za gospodarski cikel in težje prestanejo nepričakovane šoke, saj imajo manj notranjih virov. So pa slovenska podjetja v tem trenutku precej manj zadolžena, kot so bila pred prejšnjo svetovno finančno krizo, kar zagotavlja določeno lastno zmožnost za spoprijemanje z zaostrenimi razmerami.
Na katere programe SID banke lahko pri financiranju obratnih sredstev in naložb računajo podjetja?
SID banka ima široko paleto različnih kreditov za obratna sredstva in naložbe, ki jih podjetja lahko pridobijo prek SID banke ali posredno prek finančnih posrednikov (slovenskih poslovnih bank, hranilnic in Sklada skladov SID banke). Prav tako pa SID banka podjetnikom ponuja različne oblike lastniškega financiranje v različnih razvojnih fazah rasti. Posebno pozornost že od leta 2010 namenjamo tudi financiranju zelenih projektov, ki je možno po skoraj vseh programih neposrednega financiranja SID banke, saj za projekte s trajnostno komponento kot vir financiranja lahko uporabimo sredstva iz lastno izdane zelene obveznice SID banke. Kot nacionalna izvozno-kreditna agencija (IKA) pa v imenu in za račun Republike Slovenije SID banka zavaruje izvozne kredite in investicije. Tako zmanjšujemo tveganja slovenskih podjetij pri poslovanju na mednarodnem trgu ter jim pomagamo pri transformaciji izvoza v nove vzorce internacionalizacije in segmente z višjo dodano vrednostjo. Ponujamo:
1. Neposredno kreditiranje, kjer podjetniki lahko pridobijo kredite prek SID banke in so namenjeni financiranju obratnih sredstev (z jamstvom ali brez jamstva Panevropskega garancijskega sklada (EGF), ki omogoča financiranje tudi brez zavarovanj) ter financiranju naložb.
2. Posredno kreditiranje, kjer podjetniki pridobijo kredite prek poslovnih bank, ki sodelujejo s SID banko in ponujajo ugodne vire SID banke, in sicer prek N Banke, Addiko Banke, Gorenjske banke, Nove KBM in NLB.
Kreditiranje prek Sklada skladov SID banke v sodelovanju s finančnimi posredniki (Delavska hranilnica, Gorenjska banka, N banka, NLB, Primorska hranilnica Vipava in Slovenski podjetniški sklad) ponuja zelo ugodne kredite za financiranje obratnih sredstev: krediti za MSP, kriti z brezplačnim 62,5-odstotnim jamstvom glavnice kredita s strani SID banke, in mikroposojila za MSP ‒ ter za financiranje naložb ‒, krediti za raziskave, razvoj in inovacije za MSP, kriti z brezplačnim ter brezpogojnim 62,5-odstotnim jamstvom glavnice s strani SID banke, in posojila za financiranje naložb v RRI.
Kaj pa financiranje podjetij, ki imajo težave pri svojem poslovanju zaradi vojne v Ukrajini?
Gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in javne zavode, ki so se znašli v težavah zaradi posledic agresije Rusije nad Ukrajino, lahko financiramo s kreditom s statusom pomoči de minimis, ali s kreditom s statusom pomoči de minimis z jamstvom Panevropskega garancijskega sklada (EGF), ali s specifičnim kreditom, ki je skladen s posebnim programom državnih pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu.
V pripravi je tudi posebna kreditna linija za energetsko intenzivna podjetja in prehod na alternativne vire energentov ter preusmerjanje pretežnih izvoznikov iz držav, ki so vpletene v vojno, na nove trge. Podobno velja za pretežne uvoznike repromaterialov iz teh držav. Usoda te linije je sicer odvisna od odobritve novih sredstev.
Do kdaj je rok za sklenitev kreditnih pogodb z jamstvom sklada EGF?
Ukrep je bil podaljšan, tako da se odobravanje vlog za kredite s statusom pomoči de minimis po programu za obratna sredstva OSN z jamstvom EGF nadaljuje do 31. decembra letos, vendar le v kombinaciji z ugodnim kreditom po shemi de minimis.
Je med podjetji zanje veliko zanimanja? Kako privlačni so kreditni pogoji z jamstvom Panevropskega garancijskega sklada EGF?
Podjetja trenutno najbolj povprašujejo po programih za obratna sredstva OSN v povezavi z garancijo EGF, kjer zavarovanja niso potrebna, ali pa za zagotovitev investicij na področju razvoja, kar banka zagotavlja prek neposrednega financiranja po programih RRI 3 in Naložbe 3. SID banka je iz tega do konca julija letos odobrila že 93 kreditov v skupni vrednosti 56 milijonov evrov.
Krediti z garancijo EGF so za podjetnike zelo privlačni, saj gre za kredite z ročnostjo od enega do 12 let, podjetjem ni treba predložiti nobenih drugih zavarovanj, obrestna mera kredita pa je nižja zaradi jamstva EGF, ki znaša kar 70 odstotkov neodplačane glavnice, nadomestilo zanj pa 0,49 odstotka na leto od neodplačane glavnice.
Za kredite za obratna sredstva in naložbe brez jamstva EGF se podjetja lahko potegujejo do konca leta 2023. Kakšno je zanimanje zanje? Kako privlačni so za podjetja?
Tudi krediti za obratna sredstva in naložbe brez jamstva EGF so privlačni za podjetja, saj prav tako vsebujejo elemente državne pomoči (de minimis), kar pomeni, da podjetja izkoristijo ugodnosti, ki izhajajo iz možnosti koriščenja nižjih obrestnih mer, ki bi jih za isto stvar prejela prek poslovnih bank. Gre za ugodno kreditiranje z ročnostmi tudi do 20 let.
