Kralj hoče svojo državo hitro potisniti naprej
Volivci v severnoafriški državi z njeno demokracijo očitno niso najbolj zadovoljni, kar kažejo z nizko volilno udeležbo.
Odpri galerijo
Kralj Mohamed VI. je na prestolu 21 let, zdaj napoveduje nov model razvoja. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Maroko velja za polovično demokracijo, saj ima 58-letni kralj Mohamed VI. v primerjavi s kakšnimi evropskimi kolegi precej široka pooblastila. Tako določi premiera – iz stranke, ki na parlamentarnih volitvah dobi največ glasov –, na njegov predlog imenuje ministre, je poveljnik oboroženih sil, kot menda neposredni potomec Alahovega odposlanca Mohameda je tudi duhovni voditelj svoje države. Kralj ima tudi nekatere druge pristojnosti, kot jih v parlamentarnih monarhijah po navadi ne poznajo; lahko bi odstavil kateregakoli ministra, razpustil parlament, razpisal volitve, vladal z dekreti in celo odpravil ustavo, vendar tega nikoli ne stori.
Kralj je torej v Maroku nedvomno vrhovna oblast, nikakor pa ni nepomembno, kdo bo zmagal na današnjih parlamentarnih volitvah in bo posledično kot premier dejansko vodil vlado ter s tem vsakodnevno politiko. Zato je bila kampanja pred volitvami v 395-članski spodnji dom parlamenta kljub omejitvam množičnih shodov zaradi koronavirusa ostra. Zanimivost spodnjega doma maroškega parlamenta je, da 305 članov izvolijo po volilnih enotah, 60 članic z nacionalne liste, na kateri so samo ženske, 30 pa z nacionalne liste, na kateri so samo mlajši od 40 let; vsaj polovica od teh mlajših poslancev mora prav tako biti žensk. Volivci prevelikega zaupanja v demokratičnost sistema ne kažejo, saj je udeležba po navadi nizka, leta 2016 se jih je na volišča odpravilo samo 43 odstotkov.
Približno 18 milijonov volivcev se odloča predvsem o tem, ali bo še tretjič zapored na oblast postavilo islamistično Stranko za pravičnost in razvoj in ji podelilo nov petletni mandat. Stranka je na oblasti od leta 2011. Njena najhujša tekmica je trenutno četrta največja stranka Nacionalno združenje neodvisnih (RNI), sicer partnerica v petstrankarski koalicijski vladi. Voditelj RNI, naftno-plinski milijarder Aziz Ahanuč, velja za kraljevega človeka – lani je njegovi fundaciji za boj proti koronavirusu podaril več 87 milijonov evrov –, zato bi kralj mandat za sestavo vlade seveda najraje podelil njemu. A brez zmage RNI na volitvah ne bo šlo.
Kdorkoli že bo zmagal, pa poznavalci maroške politike pričakujejo, da bodo vse stranke podpisale listino o »novem modelu razvoja z novo generacijo reform in projektov«, kakor jo je imenoval njen predlagatelj Mohamed VI., ko jo je pred kratkim predstavil v javnosti. Kralj načrtuje, da bodo z njo zmanjšali dohodkovne razlike v državi in podvojili njen bruto domači proizvod do leta 2035. Maroško gospodarstvo je precej odvisno od turizma, ta pa je v zadnjih dveh letih seveda precej usahnil. Vendar letos po lanskem padcu BDP za skoraj sedem odstotkov pričakujejo nekaj manj kot šestodstotno rast.
Kralj je torej v Maroku nedvomno vrhovna oblast, nikakor pa ni nepomembno, kdo bo zmagal na današnjih parlamentarnih volitvah in bo posledično kot premier dejansko vodil vlado ter s tem vsakodnevno politiko. Zato je bila kampanja pred volitvami v 395-članski spodnji dom parlamenta kljub omejitvam množičnih shodov zaradi koronavirusa ostra. Zanimivost spodnjega doma maroškega parlamenta je, da 305 članov izvolijo po volilnih enotah, 60 članic z nacionalne liste, na kateri so samo ženske, 30 pa z nacionalne liste, na kateri so samo mlajši od 40 let; vsaj polovica od teh mlajših poslancev mora prav tako biti žensk. Volivci prevelikega zaupanja v demokratičnost sistema ne kažejo, saj je udeležba po navadi nizka, leta 2016 se jih je na volišča odpravilo samo 43 odstotkov.
Seveda se morajo volivci tudi v Maroku držati pravil za omejevanje širjenja koronavirusa. FOTO: Fadel Sena/AFP
Približno 18 milijonov volivcev se odloča predvsem o tem, ali bo še tretjič zapored na oblast postavilo islamistično Stranko za pravičnost in razvoj in ji podelilo nov petletni mandat. Stranka je na oblasti od leta 2011. Njena najhujša tekmica je trenutno četrta največja stranka Nacionalno združenje neodvisnih (RNI), sicer partnerica v petstrankarski koalicijski vladi. Voditelj RNI, naftno-plinski milijarder Aziz Ahanuč, velja za kraljevega človeka – lani je njegovi fundaciji za boj proti koronavirusu podaril več 87 milijonov evrov –, zato bi kralj mandat za sestavo vlade seveda najraje podelil njemu. A brez zmage RNI na volitvah ne bo šlo.
Kdorkoli že bo zmagal, pa poznavalci maroške politike pričakujejo, da bodo vse stranke podpisale listino o »novem modelu razvoja z novo generacijo reform in projektov«, kakor jo je imenoval njen predlagatelj Mohamed VI., ko jo je pred kratkim predstavil v javnosti. Kralj načrtuje, da bodo z njo zmanjšali dohodkovne razlike v državi in podvojili njen bruto domači proizvod do leta 2035. Maroško gospodarstvo je precej odvisno od turizma, ta pa je v zadnjih dveh letih seveda precej usahnil. Vendar letos po lanskem padcu BDP za skoraj sedem odstotkov pričakujejo nekaj manj kot šestodstotno rast.
