Streha je arhitekturni element, ki določa identiteto hiše, radi ji pravimo tudi peta fasada. Ne glede na besede, s katerimi jo opišemo, pa nas ščiti pred vremenskimi vplivi in je poleg temeljev najpomembnejši del hiše. Streha je bila pomemben arhitekturni element v večjem delu zgodovine snovanja in gradnje stavb, enako pomembna, če ne še bolj, pa je tudi danes.

Kaj je narobe s klasično streho z napuščem, ki ščiti tudi fasado pred dežjem, snegom, pregrevanjem? 

Ko obiščem kakšno mesto ali kraj prvič, ga rada opazujem z vrha kakšne stolpnice ali hriba. Strehe starih in novih stavb pripovedujejo zgodbe, zgodbe o bivanju, navadah … Tako z vrha lahko opaziš zanimive terase, ozelenjene strehe, kotičke, ki so ob pogledu z ulice navzgor skriti. Takšen pogled razkriva podobo mesta, ki ga strehe zagotovo močno zaznamujejo. Strehe razkrivajo, kako je mesto nastajalo in kako se razvija danes.

V okolici mojega doma kot gobe po dežju rastejo vila bloki z ravnimi strehami. Nadomeščajo nekoč kar velike družinske hiše z dvokapnimi strehami in še večjim vrtom. In vsakič, ko se sprehajam mimo teh sodobnih kock, se sprašujem, kaj je narobe s klasično streho z napuščem, ki ščiti tudi fasado pred dežjem, snegom, pregrevanjem? Zakaj se sodobno še vedno tako pogosto povezuje z ravno streho?

Zakaj se sodobno še vedno tako pogosto povezuje z ravno streho?

Najpogostejša oblika strehe pri nas je dvokapnica, ki se je v našem okolju izoblikovala zlasti zaradi naravnih značilnosti in vremenskih vplivov. Nekateri se odločijo tudi za izvedbo enokapnice, običajno v primerih, ko želijo izkoristiti sončno stran objekta. Oblika strehe in vrsta kritine na njej morata biti usklajeni z urbanističnimi predpisi, a hkrati bi morala soditi v okolje, v katero je umeščena. Ta prostorski kontekst je še kako pomemben in zahteva več razmisleka. Ob tem se vedno spomnim prvega obiska vasic ob avstrijskem jezeru Weissensee in navdušenja nad tem, kako se nova arhitektura vklaplja v staro tradicionalno gradnjo.

Velikokrat se izkaže, da so najboljše preproste rešitve, a do njih pridemo s temeljitim premislekom.

V alpskih krajih so strehe zelo strme z namenom, ki so ga upoštevali že v zgodovini – da sneg lažje z njih spolzi. Čeprav klimatske spremembe vplivajo tudi na količino snega, pa je tega še vedno kar nekaj, prav tako dežja. Zamakanje ravne strehe naj ne bi bilo več problem, nekoč je namreč veljalo, da ravne strehe zamakajo. Pa kljub temu v sosednjih ulicah pogosto rešujejo težave, več kot očitno povezane z zamakanjem … In zakaj so nekatere fasade novih stavb videti slabše kot na starih s klasično streho in napuščem?

Večkrat sem že slišala utemeljitev, da ravne strehe, ki so v nekaterih delih sveta tradicionalne, omogočajo boljši izkoristek prostorov pod njimi, a tudi to, da je lahko dvokapnica svojevrsten izziv, da stavbe z dvokapno streho zahtevajo več arhitektovega poguma in znanja. Mnogokrat pa slišim tudi, da so mansardni prostori pod poševnimi strehami unikatni, razgibani in omogočajo zanimive oblike bivanja. Velikokrat se izkaže, da so najboljše preproste rešitve, a do njih pridemo s temeljitim premislekom.