Ogenj povzročil milijonsko škodo in ustavil vlak
V noči na četrtek je zagorelo na deponiji lesnih sekancev podjetja Tisa, d. o. o., v Zalogu. Ker gre za ogromen kup lesne mase, pripravljene za distribucijo, so gasilci še včeraj prekopavali hribino in hkrati tlečo materijo polivali z vodo. Kot so nam povedali, bo gašenje trajalo vsaj tri dni. Goreči sekanci pri Sneberjah so doslej zadnji veliki gospodarski požar v letošnjem letu v Ljubljani.
Kot so pojasnili v Gasilski brigadi Ljubljana, se število njihovih intervencij povečuje. V enakem obdobju lani so jih imeli 2021, letos so jih do včeraj našteli že 2676. Res je, da so k povečanemu številu intervencij deloma prispevala letošnja zgodnjejesenska neurja. A kljub temu so gasilci zaradi skokovitega povečanja kar malce zaskrbljeni.
Požarov je bilo v lanskem letu na ljubljanskem območju 688, letos pa že 714. »Razlika pri požarih je premajhna, da bi lahko govorili, da se število požarov povečuje,« nam je povedal Robert Okorn, predstavnik poklicnih gasilcev za medije.
Vižmarje prvič in drugič
Če omenimo le nekaj večjih požarov v zadnjem letu dni, moramo začeti z velikim, katastrofalnim požarom skladiščne hale v Vižmarjah 29. novembra 2021, kjer so imela svoje prostore številna podjetja. Po enem letu so kriminalisti in forenziki ugotovili, da požar ni bil podtaknjen. S Policijske uprave Ljubljana so letos oktobra sporočili, da je bilo v dogodku oškodovanih skupno 43 pravnih in fizičnih oseb, skupna materialna škoda pa je znašala dobrih 17 milijonov evrov.
Prebivalce Vižmarij je skoraj točno po enem letu presenetil drugi požar v neposredni bližini pogorele hale. Na Plemljevi ulici je zagorela kamnoseška delavnica. Včasih si laiki težko predstavljamo, da gorijo jekleni stroji in marmornate table. Vendar ogenj z visoko temperaturo dobesedno požira vse pred seboj. V objektu, velikem 2000 kvadratnih metrov, so v 300 kvadratnih metrov veliki delavnici zgoreli vsi stroji in oprema, zraven pa še več kot 100 kvadratnih metrov ostrešja. Kljub temu, da so bili gasilci na požarišču praktično v nekaj minutah, je gasilcem v zadnjem trenutku uspelo preprečiti, da bi zgorela še hladilnica. Iz goreče stavbe se je vil črn dim. Kako zelo nevaren je bil požar, govori dejstvo, da so morali zaradi nevarnosti ustaviti železniški promet na relaciji Vižmarje–Medvode.
Prerezal plinsko cev
Julija so bili vsi požari v senci požarov na Krasu, največjih gozdnih in travniških požarov v zgodovini na tem območju. V Ljubljani je kak mesec in pol vladalo zatišje, kljub vsemu pa so sredi vročega avgusta gasilci GB Ljubljana in PGD Sostro, Lipoglav, Prežganje in Bizovik hiteli na Javorje, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje z orodjem in kmetijsko mehanizacijo. Gasilci so požar hitro pogasili, a kmet je imel za nekaj deset tisoč evrov škode.
Nenavaden požar se je vnel v nenaseljenem stanovanjskem bloku na Mirju v Ljubljani, kjer je delavec po nesreči prežagal cev plinske napeljave. Zaradi iskrenja je prišlo do eksplozije in požar se je v hipu razširil po stavbi. Prihiteli so reševalci in opečenega delavca oskrbeli in ga odpeljali v klinični center, gasilci pa so požar v prazni stavbi pogasili.
Ko govorimo o velikih gospodarskih požarih, ne moremo spregledati tragičnega požara v kočevskem podjetju Melamin, kjer je prišlo do silovite eksplozije v kemični tovarni. Bilanca je bila strahotna: pet mrtvih in 13 ranjenih, od tega dva huje. Skupna škoda je znašala 35 milijonov evrov. Po eksploziji se je s požarom z nadčloveškimi močmi borilo tudi 150 gasilcev, pri čemer je bila po gašenju kontaminirana vsa njihova obleka in oprema. Tako so tudi gasilci utrpeli veliko škodo. Strokovnjaki so po analizah požara nedvoumno ugotovili, da so gasilci opravili izjemno delo, saj so preprečili, da bi se ogenj približal cisterni metanola. Če bi ta eksplodirala, bi lahko podiralo hiše v okolici. Ob eksploziji se je zemlja tresla tudi v 20 kilometrov oddaljenih krajih.
Maja letos je zagorelo v kemični tovarni Belinka Perkemija v Šentjakobu, k sreči so požar pravočasno omejili, a so zaradi nastale škode morali za nekaj časa ustaviti proizvodnjo.
Marca je bila v Sloveniji suša, zato je bilo kurjenje prepovedano. Kljub temu so policisti na območju Ljubljane obravnavali kar devet primerov prepovedanega ognja v naravi.
Poškodovanih 22 ljudi
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je bilo letos 119 požarov v gospodarskih objektih, od tega devet v v večjih industrijskih halah ali delavnicah. Sto enajst požarov pa je bilo v stanovanjskih stavbah. Verjetno zaradi suše je bilo zelo veliko požarov na prostem oziroma v naravi, do danes so jih našteli 338. Suhi travniki na območju Ljubljane so zagoreli kar 41-krat.
Skupna ocenjena škoda požarov, brez omenjenih velikih požarov v Vižmarjah in v Kočevju, je do danes 1.140.000 evrov, od tega je največ, za 350.000 evrov škode, nastalo na nestanovanjskih stavbah, gospodarskih poslopjih ter industrijskih objektih.
Zanimivo je, da gasilci na leto pogasijo okoli sto gorečih komunalnih in drugih zabojnikov, kjer ogenj povzroči za 120.000 evrov škode.
Neposredni stroški intervencij pri požarih v Ljubljani znašajo do milijon evrov na leto. Letos je bilo v požarih poškodovanih 22 oseb, eno osebo pa so morali gasilci reševati iz požara. Lani je bilo poškodovanih 21 oseb, ena oseba pa je v požaru umrla. Število požarov v naravi se zadnja leta povečuje.
