Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je dopoldne spomnila na avgustovske poplave in povedala, da je vlada proračun pripravljala v času, ko končna ocena škode še ni bila znana. Zato je tretjino sredstev razdelila po posameznih resorjih, dve tretjini pa pustila v obliki rezerve na ministrstvu za finance.
Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto povečal na 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP, je povedala državna sekretarka. Načrtovano je namreč zvišanje odhodkov za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov.
"Gospodarstvo vas prosi na kolenih, da prenehate z zategovanjem pasu, mladi podjetniki vas prosijo na kolenih, da jih prenehate odganjati v tujino," je bil kritičen Andrej Hoivik (SDS). Kot veliko napako za davčne prilive je izpostavil v začetku leta uveljavljene spremembe pri splošni dohodninski olajšavi ter dejal, da si želi tak proračun, ki bo razvojno naravnan, ne bo zasledoval partikularnih interesov največje vladne stranke ter bo v dobrobit vseh državljanov.
"Namesto, da bi razbremenjevali gospodarstvo, ga privijamo," je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). Predlog proračuna za leto 2024 je po njegovih besedah brez koncepta. Razume sicer, da je v enem delu zelo tehničen zaradi odprave posledic poplav, toda po drugi strani bi moral biti investicijsko in razvojno naravnan, da bi imel "nek koncept, dolgoročno smer in vizijo". Pogreša tudi na začetku mandata napovedane reforme in si želi več predvidljivosti poslovnega okolja. "Hipno se spreminjajo odločitve," je opomnil.
Jelka Godec (SDS) je nasprotovala, da se ustavljajo projekti, ki so bili začeti v času prejšnje vlade, predvsem izven urbanih središč. "Kako bomo ljudem na podeželju razlagali, da so ti proračunski dokumenti investicijsko naravnani?," je vprašala. Kot je razbrala iz predloženih dokumentov, se namreč vse investicije in projekti v njenem delu države ustavljajo, in to ne le na področju cestne infrastrukture, pač pa tudi drugod, denimo v šolstvu in kulturi.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je pozvala k večjim naložbam v preventivno ureditev vodotokov in protipoplavno zaščito, da se podobne nevšečnosti, kot so bile letošnje poplave, ne bi več zgodile. Preventiva je bistveno cenejša kot sanacija, je dejala. Tudi ona je opozorila, da se pod pretvezo sanacije po poplavah številni projekti zamikajo, predvsem infrastrukturni. "Meni se zdi to nesprejemljivo, ponekod imamo res izredno slabe ceste," je dejala.
V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2024 vložili 42 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega, je pa podprl dopolnilo koalicije za povečanje sredstev Državni revizijski komisiji.
Sara Žibrat (Svoboda) je o predlogu proračuna za leto 2024 dejala, da je odgovoren do vzdržnosti javnih financ, saj začne spet veljati fiskalno pravilo, prav tako pa tudi do ranljivih skupin prebivalcev in do vseh, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in plazov. "Letos je ljudem, občinam in gospodarstvu že bilo namenjenih 420 milijonov evrov za namen obnove, v letu 2024 pa bo skupaj z evropskimi sredstvi to doseglo 1,4 milijarde evrov," je dejala.
"Proračun razdeljuje tisto, kar lahko razdelimo," je očitke o preskromnih sredstvih za številne programe zavrnil Borut Sajovic (Svoboda). Zavrnil je trditve o zviševanju davkov: "Smo približno med srednje obdavčenimi v Evropi." Vse, ki si želijo nižjih davkov, pa je opomnil, da ni mogoče plačevati nizkih davkov, hkrati pa imeti visokega standarda.
Pretiranemu varčevanju ni naklonjen Kordiš. "Potrebujemo smelo proaktivno socialno politiko, namesto da se poigravamo z idejami o varčevanju," je dejal o načrtovani neuskladitvi socialnih transferjev, ki jo je odbor za finance v soboto omilil na 70-odstotno uskladitev. Napovedal je podporo dopolnilom SDS in NSi, po katerih bi se transferji v celoti uskladili z inflacijo, ob čemer upa, da bo svoje dopolnilo z enako vsebino pripravila tudi koalicija.
Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2025, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2026.
Bruselj: Slovenski proračunski načrt za 2024 v skladu s priporočili EU
Osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala sredi oktobra, je v skladu z julija podanimi priporočili, v danes objavljeni oceni ugotavlja Evropska komisija. Pri oceni, ki so jo objavili v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, so sicer upoštevali zgolj ukrepe, sprejete ali napovedane do konca oktobra.
Med priporočili, ki jih je komisija podala konec maja, Svet EU pa jih je potrdil julija, je bila omejitev nominalne rasti neto javnofinančnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,5 odstotka. Gre za javnofinančne odhodke brez stroškov obresti, izrednih odhodkov in porabe, za katero je predvideno evropsko sofinanciranje.
Glede na jesensko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pretekli teden, se bodo neto javnofinančni odhodki v prihodnjem letu povečali za 2,9 odstotka, kar je v skladu s priporočilom, pojasnjujejo v Bruslju. Slovenija je upoštevala tudi priporočilo, da je treba postopoma odpraviti javnofinančne ukrepe, namenjene podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo, še ugotavljajo.
Komisija je sicer pri oceni upoštevala javnofinančne ukrepe, ki so jih države članice sprejele ali napovedale do konca oktobra. Sprememb, ki bodo sprejete v obliki koalicijskih dopolnil k proračunskemu predlogu - med drugim gre za delno odmrznitev socialnih transferjev in usklajevanje plač v javnem sektorju - torej niso upoštevali.
Prav tako po navedbah virov pri EU niso upoštevali ukrepov v okviru nastajajočega zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi. Zakonski predlog bo vlada predvidoma sprejela v četrtek.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.