Da je beda te združbe še prodornejša, ji služita še dva manjšinca, da o treh komedijantih iz sicer obskurne SNS ne izgubljamo besed. RKC je, kot mnogokrat v zgodovini, poglavje zase. In zgolj ta klika, to dodano število kolaborantov, omogoča SDS, da se ihtavo zaganja v novinarstvo, v medije, v sodstvo, v tožilstvo, celo v ustavno sodišče, da prek denarja, ki ni njihov, ampak ga prispeva večina davkoplačevalcev, grozi potencialnim izvajalcem, prijavljenim na raznorazne razpise, da medije »čakajo za vogalom«, novi vsevedni direktor Fursa, vsaj slišati je tako, naj bi najprej začel preučevati lastništvo Mladine, nanjo, na Dnevnik, Delo… pošiljajo čedalje bolj spolitizirano in osovraženo policijo, glas RTV Slovenija so s pomočjo trojanskih konjev v njej in v njenih organih upravljanja že opazno utišali (mimogrede: kako mora trpeti večina ljudi, ki na RTVS mislijo drugače), grozijo Pop TV in ji prek njenih lastnikov, tem gre zgolj za finančne koristi, briga jih Slovenija, natikajo nagobčnike. Pa naš predsednik države? Ob vsem tem nas in Evropo prepričuje: nič hudega, le nekateri so malček poredni. In se pri tem še pametno in »uravnoteženo« drži.
In kakšne so možnosti drugače mislečih? Kratkoročno jih nimamo, škodo nam bodo povzročali, če hočemo ali ne, do takšnih ali drugačnih volitev. Pustiti jih je treba, da odžebrajo svojo marionetno predstavo predsedovanja EU in odmečejo svoje figurice v fototerminih, v tem času pa je treba združiti moči za pripravo treznega programa za preživetje in prihodnost. Za uresničitev tega so najodgovornejše sedanje opozicijske stranke, ki morajo preseči svoje malenkostne osebnostne zazrtosti in v pripravo razvojnih programov vključiti strokovno javnost in civilno družbo. Ne vsak posebej, skupaj se zavzemite za to. Imenujte koordinacijsko telo, ki bo to storilo. Odslužite svoj dolg ljudstvu, če že trdite, da vam gre zanj. Pa še to: obvarujte nas novih obrazov!
Ob vsem tem pa se volilke in volilci ob prihodnjih parlamentarnih volitvah ne smemo več sklicevati na kratek spomin in pozabiti na ljudi, ki so nam zakuhali moro, ki jo živimo. Stranke so pač stranke, SDS naj kar živi po svoje, le na oblast je ne gre pripustiti, ne pozabite pa na to, kdo se utegne pri tistih, ki jih volite v druge strankarske usmeritve, hinavsko preobraziti v razne periče, počivalške, simonoviče…, ki nam dandanes tako bedno žalijo zdrav razum.
Josip Meden, Ljubljana
