"Takšni trenutki so neverjetno redki. Odkrili smo neznano delo Vincenta van Gogha, enega najpomembnejših in priljubljenih umetnikov na svetu," je vesela kustosinja Škotskih narodnih galerij Frances Fowle.

Doslej nepoznani avtoportret znamenitega slikarja je restavratorska ekipa Škotskih narodnih galerij našla pod lepenko na hrbtni strani slike. Ugledali so jo potem, ko so v pripravah na razstavo opravili rentgen platna.

Konservatorka Lesley Stevenson je dejala, da je bil pretresljiv trenutek, ko so zagledali podobo umetnika, ki gleda z dela. "To je pomembno odkritje, ker prispeva k temu, kar že vemo o van Goghovem življenju," pravi.

Frances Fowle pa je odkritje van Goghovega avtoportreta opisala kot "neverjetno darilo za Škotsko", saj so taka odkritja zelo redka. Na načrtovani razstavi z naslovom Čut za impresionizem bo ob sliki razstavljen tudi rentgenski posnetek novoodkritega avtoportreta.

Čeprav rentgenski posnetek ni povem jasen, je videti, da ima umetnik brado, klobuk in neke vrste šal. Desna polovica obraza je potopljena v senco. Drža je podobna tistim z drugih avtoportretov, ki jih je umetnik naslikal v Parizu. Slike sicer še niso natančno datirali, ampak verjetno je nastala leta 1887, morda celo poleti tistega leta, piše portal Art Newspaper.

Kdo je portretiranka?
Avtoportret se je verjetno "izgubil" leta 1905, ko je Vincentova svakinja Jo Bonger sliko posodila na razstavo za razstavo v Amsterdam. Lahko da so takrat na platno prilepili karton, da bi ga pred okvirjanjem ojačali. Očitno so portret ženske smatrali za pomembnejšo od obeh upodobitev. Van Gogh jo je naslikal aprila leta 1885 v Nuenenu. V vasi svojih staršev je Vincent živel od decembra 1883 do novembra 1885. Na sliki je upodobljena Gordina de Groot, za katero so vaščani govorili, da sta imela s slikarjem afero, kar je Vincent zanikal. Gordino de Groot je mogoče videti tudi na eni zgodnejših van Goghovih mojstrovin (april–maj 1885), ki jih je naslikal le nekaj tednov po njeni samostojni upodobitvi. Umetnostni zgodovinarji ocenjujejo, da je slika bolj "dodelana" kot avtoportret na drugi strani.

V preteklosti so več podobnih avtoportretov in drugih del že našli na hrbtnih straneh prejšnjih slikarjevih platen iz umetnikove zgodnje faze oz. bivanja v Nuenenu.

Strokovnjaki domnevajo, da je Van Gogh avtoportret na hrbtni strani naslikal pozneje, potem ko se je preselil v Pariz. To je bil tudi ključni trenutek njegove kariere, saj se je srečal z delom francoskih impresionistov, pod vplivom katerih je posvetlil paleto in predrugačil svojo umetnost.

Restavratorji zdaj preučujejo možnosti, kako varno odstraniti lepilo in karton s slike, ne da bi pri tem poškodovali sliko Glava kmečke žene. Večkratna raba platen je bila seveda stalna praksa številnih umetnikov, saj je pomenila prihranek denarja. Tudi van Gogh je v več primerih dvakrat uporabil isto platno, po prvi strani še hrbtno. Kot je znano, sam od prodaje svojih umetnin ni mogel živeti, saj je zaslovel šele po smrti leta 1890, mu je pa ustvarjanje s svojo neutrudno podporo v veliki meri omogočal brat Theo. Tedaj med kupci spregledani umetnik, ki v svojem življenju ni prodal enega samega dela, velja danes za enega najslavnejših in najvplivnejših slikarjev v umetnostni zgodovini Zahoda.

Nekoč v lasti matere Iana Fleminga
Slika Glava kmečke ženske je v Škotskih narodnih galerijah od leta 1960, ko jim jo je podaril ugleden edinburški odvetnik. Pred tem je Glava kmečke žene večkrat zamenjala lastnika. Leta 1923 jo je kupila Evelyn St Croix Fleming, katere sin Ian je pozneje ustvaril lik vohuna Jamesa Bonda. Na Škotsko je prišla leta 1951, ko je postala del zbirke Alexandra in Rosalind Maitland. Ta sta jo kasneje podarila Škotskim narodnim galerijam.