Posledično so vsi zasuti z delom. Informacijska pooblaščenka s svojim uradom nadzira dve ustavni pravici - informacijo javnega značaja in varstvo osebnih podatkov.
"Še nikoli nismo imeli toliko odprtih zadev, toliko inšpekcijskih postopkov, kot jih imamo zdaj. Samo v letu 2020 smo izdali krepko preko 1000 mnenj," pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Enako Urad varuha človekovih pravic, ki mora braniti še širši spekter človekovih pravic. Lani so dobili v obravnavo skoraj 7000 zadev, kar je tretjino več kot leto pred tem. Neposredno na covid se je nanašalo 1414 zadev, posredno še več. Ob tem so skoraj 900 pobud za spremembe poslali na razna ministrstva.
"Dnevno dobim po 100 mailov, ljudje se preplašeni, zbegani, ne razumejo, kaj se dogaja, so v stiski," pojasnjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Še bolj obremenjeno je Ustavno sodišče. "Te številke so res rekordne, takšnih številk še nismo imeli, samo v zadnjih dneh smo dobili 350 pobud, v dnevu ali dveh smo prejeli letno količino pobud," pravi predsednik Ustavnega sodišča prof. dr. Rajko Knez.
Bistveni očitki vladi so – in temu sledi Ustavno sodišče v skoraj vseh svojih odločitvah - da vse prepogosto vladajo z odloki, da mora za takšne ukrepe sprejeti zakon.
"To je naš glavni očitek vladi, ne vladajte z odloki, ampak pojdite po potrditev vašega razmišljanja v parlament. Pri nas je ustava jasna - ko gre za osebne podatke, moramo to urejati z zakonom. In tudi izjave, kot je "če z odlokom rešimo eno življenje, je odlok opravil svojo nalogo," – res je, vsako življenje je dragoceno, ampak leto in pol imamo epidemijo, leto in pol vemo, kako moramo ukrepati in reči, da ni bilo časa za zakon, v začetku pa smo videli, kako pogosto so sprejemali protikoronske zakone," pojasnjuje Prelesnikova.
"Če vlada lahko odloča sama brez razdelitve oblasti, če izničimo vlogo parlamenta, če ne dajo podlag izvršilni veji oblasti, če pride do tega, da se negira sodna vejna oblasti, to vodi v brezmejnost ... ne vemo, kaj vse je mogoče," meni Knez.
Ključno vprašanje preteklega leta in pol je – ali je pravica do zdravja nad drugimi pravicami? Kdaj in koliko lahko posegamo v druge pravice?
"Sam vidim, da ni samo pravica do življenja, na drugi strani pa popolnoma nič," pravi Knez. Prelesnikova pa: "Ne moremo se vsem pravicam odpovedati zaradi javnega zdravja, vedno je treba tehtati in prepričana sem, da se vse to da uravnotežiti, to se da, samo pristopiti moramo strokovno in natančno."
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.