V Nemčiji in Franciji inflacija rahlo popušča, pri nas pa še ne
Evropski statistični organ Eurostat bo jutri objavil številke o decembrski in medletni inflaciji v evrskem območju in celotni EU. Prvi podatki, ki prihajajo iz nekaterih ključnih članic evrskega območja, kažejo, da se je letna rast cen decembra nepričakovano znižala, kar vzbuja prvo upanje, da je inflacijski val vendarle že dosegel vrhunec in se počasi spušča.
V Nemčiji je decembra letna stopnja inflacije upadla z 10 na 8,6 odstotka, predvsem zaradi izredne vladne pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri cenah plina in ogrevanja, je v torek ocenil tamkajšnji statistični organ Destatis. Še za odtenek spodbudnejši podatki prihajajo iz Francije, kjer se je prejšnji mesec stopnja inflacije znižala na 5,9 oziroma na 6,7 odstotka, merjeno po evropsko primerljivem kazalniku HICP. Nižjo inflacijo so prejšnji mesec zabeležili tudi v nekaterih državah zunaj evrskega območja.
Glavna gonila nekoliko nižje inflacije so bili tako prejšnji mesec ukrepi držav, močnejši evro (in cenejši dolar) in precej nižje cene zemeljskega plina, tudi zaradi visokih temperatur in s tem nižjega povpraševanja po energentih. Cene plina so se sicer te dni znižale pod 70 evrov za megavatno uro, kar je najnižja raven od sredine februarja lani, še pred rusko invazijo v Ukrajino.
Sčasoma bo na nižji statistični izračun inflacije seveda začel vplivati tudi učinek osnove in primerjava z lanskim letom, ko smo tudi pri nas zaznali največje letne podražitve od vključno junija dalje. Skladno s pričakovanji naj bi bila stopnja inflacije opazneje nižja šele v drugi polovici letos, a bo predvidoma še vedno daleč nad dolgoletnim povprečjem.
Slovenija v nasprotju s trendom
In Slovenija? Očitno zaostajamo za spodbudnim trendom v omenjenih državah. Na našem državnem statističnem uradu so pri objavi pohiteli in že konec decembra sporočili, da so se cene pri nas medletno zvišale – z novembrskih 10 na 10,3 odstotka.
Nekatere analize so prej nakazovale, da bi se letna rast cen pri nas konec leta lahko spustila pod dvoštevilčno stopnjo (po oceni GZS na 9,8 odstotka) zaradi decembrskih pocenitev energentov, a so na košarico življenjskih potrebščin očitno premočno vplivale zlasti podražitve hrane, je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada. Brez vladnih ukrepov za omejitev cen energentov bi bila letna inflacija pri nas sicer za še 1,3 odstotne točke višja, so še ocenili na Sursu.
ECB o obrestih spet februarja
Ugodnejši podatki o nižji nemški inflaciji so presenetili tudi finančne trge in nekoliko znižali vrednost evropske valute v razmerju do ameriške, a se je vrednost evra nato vrnila na prejšnjo raven malo čez 1,06 dolarja. Evropska centralna banka ima letos svojo prvo monetarno sejo čez slab mesec, 2. februarja, ko bodo znani tudi že podatki o januarski rasti cen.
Evrska denarna oblast je decembra jasno in dokaj »jastrebovsko« napovedala nova zvišanja obrestnih mer. Zdaj pa – vsaj glede na aktualne spodbudnejše inflacijske številke – ni pričakovati, da bo februarsko zvišanje obresti preseglo 0,5 odstotne točke. Nižja inflacija in posledično manj omejevalna denarna politika je vsekakor pozitivna novica tudi v kontekstu znižanih gospodarskih napovedi v območju evra.
