Če smo malce bolj pozorni, lahko novice na temo umikov izdelkov s prodajnih polic zasledimo tako rekoč vsak teden, pa naj gre za otroške igrače, elektronske naprave, hrano in prehranska dopolnila. Če se torej napake dogajajo pri tako enostavnih stvareh, je logično, da se tudi pri bolj zapletenih, med katere avtomobile seveda sodijo. A je na tovrstne vpoklice treba gledati kot na nekaj pozitivnega, saj pride do zamenjave pokvarjenega, nedelujočega ali kako drugače vprašljivega dela, ki lahko vpliva tudi na potrošnikovo varnost. Seveda pa lahko do vpoklica pride tudi zaradi drugih razlogov. Spomnimo se samo odmevne avtomobilske afere s prirejanjem podatkov o izpustih dizelskih motorjev v volkswagnih in audijih, ko je bila potrebna nadgradnja motornih krmilnikov, kar je koncern stalo milijarde, še več pa načeti ugled. Potrebna so bila leta, da so si ga povrnili.

Praviloma so (v Sloveniji) o vpoklicu obveščeni vsi lastniki določenega avtomobila, se pravi tudi tisti, ki imajo avto iz sivega uvoza, in tisti, ki ne obiskujejo pooblaščenega serviserja. Vse številke šasij vozil, zajetih v vpoklic, na osnovi podatkov proizvajalca posredujejo na pristojno ministrstvo, od katerega dobijo podatke oziroma naslove strank, ki imajo vozilo registrirano v Sloveniji. Vsem s seznama pošljejo vabila, s katerimi jih obvestijo, za kakšno akcijo gre in kako naj ravnajo, da bo potekala čim hitreje. Če se nekdo ne odziva, obvestilo ponavljajo, dokler je vozilo registrirano v Sloveniji. In če se avto pojavi na pooblaščenem servisu, njegovemu lastniku svetujejo pregled in popravilo. Izogibanje vpoklicu se zdi nelogično, a v popravilo lastnika ni mogoče prisiliti.

Čeprav se stroški vpoklicev zdijo visoki – najdražji doslej naj bi stal 18 milijard – pa se dolgoročno vseeno izplačajo, saj so vozila zaradi preventivnih popravil zanesljivejša in varnejša, kar znamki poveča ugled in vrednost. In kako nanje gledamo potrošniki? So kot neke vrste preventivni zdravstveni pregled, ki lahko prepreči bolezen ali celo reši življenje. Zaupanje kupca v ponudnika v avtomobilski industriji se namreč gradi zelo dolgo, in ko je zaupanje zgrajeno, gre za tako imenovani stabilen odnos, ki ga posamezni vpoklic ne more ogroziti. Kupci namreč dobro zaznavamo, kdaj se proizvajalci iskreno trudijo za našo dobrobit, hkrati pa razumemo, da je avtomobil zapleten stroj in da so vpoklici posledično normalen del razvoja. Perfekcionistično razmišljanje, da moramo biti vsi brezmadežni in da je konec sveta, če kdo naredi napako, pa je prej izjema kot pravilo.