Mestna občina socialno politiko v mestu strateško načrtuje že od leta 2000, včeraj potrjena strategija pa je po pojasnilih Klančarjeve četrta po vrsti. Dokument so pripravljali v času epidemije covida-19, kot podlaga pa jim je služilo tudi poročilo o uresničevanju pretekle strategije, ki so ga na včerajšnji seji prav tako obravnavali svetniki.
»V preteklem obdobju smo večino zastavljenih ciljev uspešno realizirali, poleg tega pa smo v tem obdobju izvedli še mnogo dodatnih aktivnosti,« je uresničevanje pretekle strategije strnila vodja občinskega oddelka, ob tem pa izpostavila, da je na področju socialnega varstva še posebej pomembno dolgoročno načrtovanje. »Nova strategija je nastala v času pandemije, ki je korenito spremenila življenje ljudi. Tudi v Ljubljani smo se in se še vedno soočamo z velikimi spremembami, ki se na področju socialnega varstva kažejo z različnimi stiskami posameznikov. Ključnega pomena je, da bomo v prihodnjih letih okrepili področje socialnega varstva v mestu, saj se bo resnično stanje oziroma posledice krize pokazale šele v naslednjih letih,« je opozorila.
Predlog strategije razvoja socialnega varstva v občini do leta 2027 med splošnimi strateškimi cilji med drugim izpostavlja zmanjšanje tveganja revščine in povečanje socialne vključenosti ogroženih ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov. Kot še izhaja iz dokumenta, so pri doseganju ciljev pomembni tudi podpora javnih zavodov na področju socialnega varstva in podpora prostovoljstvu, krepitev mednarodnega sodelovanja pa tudi ozaveščanje. Vizija občine je, da do leta 2045 postane mesto brez revščine, mesto enakih možnosti in mesto, kjer se lahko prebivalci brez skrbi postarajo.
Svetnica SDS Mojca Škrinjar je ocenila, da je ljubljanska občina dovolj socialno občutljiva za ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. »Moje mnenje je, da je treba nadaljevati to socialno občutljivost,« je dejala, hkrati pa poudarila, da je po njeni oceni najboljša socialna politika tista, ki sodeluje z gospodarsko politiko. »Če je gospodarstvo dobro, je tudi revščine manj oziroma je lahko sploh ni,« je dejala.
Strateški dokument so podprli tudi v Levici. Vodja svetniškega kluba Milan Jakopovič je izpostavil, da se je Ljubljana zlasti v času epidemije covida-19 izkazala na področju socialne politike. Podpirajo tudi temeljna načela in strateške cilje nove strategije, strinjajo se tudi s slabostmi in nevarnostmi, ki so jih izpostavili na občini.
Kot izhaja iz dokumenta, občina nevarnosti vidi v odsotnosti sodelovanja države in njene podpore strateškim projektom občine na področju socialnega varstva, v prelaganju odgovornosti z države na občino, nesofinanciranju programov nevladnih organizacij s strani države, ki se izvajajo v občini, in pomanjkanju sredstev za izpeljavo inovativnih rešitev.
Med prednostmi na področju socialnega varstva so na občini izpostavili raznoliko ponudbo programov in storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva, stabilno financiranje socialnovarstvenih storitev in programov, dobro sodelovanje občine z nevladnimi organizacijami, stroko in javnimi občinskimi zavodi. Priložnosti vidijo v krepitvi domačega in mednarodnega ugleda Ljubljane kot mesta enakih možnosti, razvoju novih programov, ki se odzivajo na potrebe ljudi, oblikovanju konzorcijev in prijavi na evropske razpise. sta