Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Ukrajini (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Ukrajino.
Fotografija: Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock

Ukrajina ima mešan gospodarski sistem, za katerega je značilna omejena zasebna svoboda v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladno regulacijo.

Gre za nastajajoče svobodno tržno gospodarstvo s številnimi komponentami velikega evropskega gospodarstva; vključno z dobro izobraženo in dobro usposobljeno delovno silo, trdno industrijsko bazo in bogatimi kmetijskimi zemljišči. Domače povpraševanje in močne kmetijske letine so še naprej spodbujale gospodarsko rast v višini 3,3 odstotka v letu 2018 in 3,2 odstotka v letu 2019.

Ukrajina kot država v razvoju ima velik gospodarski potencial in se uvršča na 74. mesto glede na indeks človekovega razvoja. Je najrevnejša država v Evropi, ki trpi zaradi zelo visoke stopnje revščine in hude korupcije. Do konca leta 2020 je 45 odstotkov prebivalstva Ukrajine spadalo v kategorijo revnih.

Ukrajina je bila zelo pomemben del sovjetskega gospodarstva, tako v industriji, kot v kmetijstvu. Z razpadom Sovjetske zveze se je plansko gospodarstvo razvilo v tržno, kar je bil za večino prebivalcev težek proces, ki so bili zaradi tega pahnjeni v revščino. Ljudje so se preživljali z gojenjem hrane.

Dežela ima izjemno bogate in komplementarne mineralne vire v visokih koncentracijah in v neposredni bližini drug drugega ter pomembna nahajališča titanove rude, boksita, nefelina (vir sode), alunita (vir pepelike) in živega srebra (cinobar ali živosrebrov sulfid). Zaradi svojih obsežnih rodovitnih kmetijskih zemljišč je ena izmed največjih izvoznikov žita na svetu.

Ukrajinsko gospodarstvo je nastajajoče prosto tržno gospodarstvo. Država ima vse elemente najrazvitejših evropskih gospodarstev. V začetku leta 2010 je bila znana po številnih značilnostih velikega evropskega gospodarstva: po bogatih kmetijskih zemljiščih, dobro razviti industrijski bazi, visoko usposobljeni delovni sili in dobrem izobraževalnem sistemu.

Stopnja rasti BDP je med letoma 2010 in 2021 v povprečju znašala 0,07 odstotka, v tretjem četrtletju 2020 je dosegla najvišjo vrednost 8,50 odstotka, v drugem četrtletju 2020 pa rekordno nizko raven - 9,90 odstotka.

Leta 2020 je državni dolg znašal približno 93,78 milijarde ameriških dolarjev.

Po razglasitvi neodvisnosti države je Ukrajina doživela svetovno rekordno inflacijo. Leta 2008 je ruska gospodarska kriza prizadela njeno gospodarstvo in Ukrajina si je bila prisiljena denar izposojati od Svetovne banke. Trenutne razmere v državi slabo vplivajo na vrednost ukrajinske valute. Zaradi političnih napetosti se je njena vrednost, če jo primerjamo z ameriškim dolarjem, znižala za deset odstotkov.

Ukrajinski BDP je v letu 2021 znašal približno 195 milijard USD, kar je najvišji dolarski BDP v njeni zgodovini.

image_alt
Hrvaška obala kot nova Azurna obala

Kmetijstvo ima v ukrajinskem gospodarstvu pomembno vlogo, saj ustvari 10 odstotkov BDP ter zaposluje okoli 6 odstotkov aktivnega prebivalstva. Storitveni sektor zaposluje 68 odstotkov aktivnega prebivalstva in prispeva 64 odstotkov k BDP.  Industrijski sektor zaposluje 26 odstotkov prebivalstva in ustvari 26 odstotkov BDP. 

Pomemben sektor je kmetijstvo, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od ruskega plina.

  • Kmetijstvo in ribištvo: Deloma zaradi bogatih tal in ugodnega podnebja je pridelava poljščin v Ukrajini zelo razvita. Njen pridelek žita in krompirja je med najvišjimi v Evropi. Spada tudi med največje svetovne proizvajalce sladkorne pese in sončnic. Je vodilna proizvajalka sončničnega olja na svetu, saj proizvede več kot tretjino svetovne proizvodnje. Pomembna proizvoda sta še meso in mleko.
  • Transportna sredstva: Ukrajina proizvaja vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. Energetskih virov je veliko, predvsem premoga in plina.
  • Rudarstvo: Država je bogata tudi z rudami. Pomembno vlogo imata železo in magnezij.
  • Električna energija: Ukrajina je glavna izvoznica električne energije v Evropi in tranzitna država na področju energije, saj tranzit poteka iz Rusije v Zahodno Evropo in na Balkan prav preko njenega ozemlja.
  • Kemična industrija: Vključuje proizvodnjo koksa, mineralnih gnojil in žveplove kisline.
  • Kmetijski stroji: Na ukrajinskem trgu kmetijskih strojev vlada močna konkurenca. Ameriški konkurenti, kot so John Deere, AGCO, Great Plains in Case, se soočajo z močno konkurenco evropskih proizvajalcev, predvsem iz Nemčije in Danske. Ukrajinska vlada ponuja 25 % subvencijo za nakup ukrajinskih kmetijskih strojev in opreme, zato se v prihodnje pričakuje tudi rast lokalne proizvodnje. Kljub temu tržni delež uvoženih strojev v Ukrajini ostaja visok in znaša 67 %.
  • Mleko: Poraba mleka in mlečnih izdelkov se je v Ukrajini v letu 2020 znižala, zmeren dvig porabe pa je napovedan za leti 2021 in 2022. Kljub temu da postaja sektor po gospodarskem padcu v letih 2014–2016 počasi učinkovitejši in industrializiran, v celotni proizvodnji mleka še vedno prevladujejo zasebna gospodinjstva, ki jih je skoraj 80 %. Ukrajina je v prvih šestih mesecih 2021 proizvedla -5,6 % manj mleka kot v enakem obdobju lani, medtem ko je uvoz mlečnih izdelkov naraščal.

Kratkoročno je glavna prednostna naloga vladne politike izredna situacija, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Glavna cilja vladne politike sta bila v prejšnjih letih stabilizacija finančnega sistema, ki bi utrla pot za vrnitev k gospodarski rasti in ponovno postavljanje javnih financ na trajnostne temelje za nadzor ravni javnega dolga. V letih 2014–2015 je lokalna valuta hitro devalvirala, vendar se je od takrat na splošno stabilizirala, čeprav ostaja v padajočem trendu glede na USD in EUR. Finančna stabilizacija je bila na splošno dosežena, med drugim s sklenitvijo 17,5 mlrd USD vrednega posojila s strani MDS, z dogovorom o prestrukturiranju dolga in nacionalizacijo PrivatBank, največje ukrajinske poslovne banke.

Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock
Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock

Pregled gospodarskih gibanj v Ukrajini

Izvoz: V letu 2020 je Ukrajina izvozila za 39,6 milijarde evrov blaga. Največ ga je izvozila na Kitajsko in sicer 14,4 % celotnega izvoza. Sledijo Poljska, Rusija, Turčija in Nemčija, pa tudi Kazahstan in Belorusija. Izvaža se črne in barvne kovine, gorivo, naftne derivate, kemikalije, stroje, premog transportno opremo ter žita, kot so ječmen, stebla in pšenico.

Izvoz se je novembra povečal na 6795,30 milijona USD s 6261,60 milijona USD oktobra 2021. 

Vir: Državna statistična služba Ukrajine

Glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov naj bi izvoz v Ukrajini do konca tega četrtletja znašal 5650 milijonov USD. Dolgoročno se predvideva, da bo ukrajinski izvoz leta 2023 v skladu z našimi ekonometričnimi modeli dosegel približno 6000 milijonov USD.

Uvoz: V letu 2020 je uvozila za 45,2 milijarde EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,5 milijarde evrov. V letu 2020 so največ uvažali s Kitajske; 15,5 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Rusija, Belorusija, Poljska in ZDA, zadnja leta še Kitajska. V letu 2020 so v največjih količinah uvažali mineralna goriva, zemeljski plin, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. 

Uvoz v Ukrajini se je novembra povečal na 7727,10 milijona USD s 6574,60 milijona USD oktobra 2021. 

Vir: Državna statistična služba Ukrajine

image_alt
Pet knjig, ki jih Bill Gates priporoča v branje

Glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov naj bi uvoz v Ukrajino znašal 6550 milijonov USD do konca tega četrtletja. Dolgoročno se predvideva, da bo ukrajinski uvoz leta 2023 dosegel okoli 7400 milijonov USD.

Glavne uvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Glavne izvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Mineralna goriva, olja

14,4

Žita

19,1

Stroji, jedrski reaktorji

11,3

Železo in jeklo

15,6

Vozila

10,2

Žival. in rastl. maščobe in olja

11,7

Električna in elektronska oprema

9,9

Rude, žlindre in pepeli

9,0

Farmacevtski izdelki

4,7

Električna in elektronska oprema

5,2

Vodilni uvozni trgi 2020

% od celote

Vodilni izvozni trgi 2020

% od celote

Kitajska

15,5

Kitajska

14,4

Nemčija

9,8

Poljska

7,0

Rusija

8,4

Rusija

5,5

Poljska

7,5

Turčija

4,9

ZDA

5,4

Nemčija

4,2

Slovenija (33. mesto)

0,5

Slovenija (84. mesto)

0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Ukrajini so v letu 2018 znašale 37,1 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,6 %. Celotne izhodne TNI Ukrajine so v letu 2018 znašale 6,3 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je skupna vrednost vhodnih TNI znašala 46,6 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:

Podjetje

Obseg investicij

(v mio EUR)

VS Energy International Ukraine

1.150,5

MTS-Ukraine (Ukrainian Mobile Communications) (UMC)

621,2

Ekotechnik Vinogradov

612,3

Kredobank

361,2

Renaissance Capital Ukraine

210,7

Sandora

196,9

ProCredit Bank

180,6

 Vir: FDI Intelligence, september 2020; tradingeconomics.com

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

  • Uredba o ratifikaciji protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Ukrajino
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Ukrajino o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb (BUKSZN)
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUKIDO)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine (BUKTGS)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BUKPCZ)
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za promet in zveze Republike Slovenije in Državnim komitejem za zveze in informatizacijo Ukrajine o sodelovanju na področju poštnih in telekomunikacijskih storitev
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (BUKKIZ)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o sodelovanju v boju proti kriminalu (BUKBPK)
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o opravljanju pridobitne dejavnosti za družinske člane članov diplomatskih predstavništev, konzulatov ali predstavništev pri mednarodnih organizacijah 

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021

Davčni sporazumi: Ukrajina ima sklenjenih prek 75 davčnih sporazumov, med drugim tudi s Slovenijo (RS, št. 12/04).

Ukrajina. Foto: Shutterstock
Ukrajina. Foto: Shutterstock

Piložnosti na ukrajinskem trgu:

  • Kmetijstvo: Ukrajinski kmetijski sektor je slabo opremljen in večina obstoječe kmetijske mehanizacije je zastarele. Ocenjujejo, da je potrebno zamenjati 30 % vse kmetijske mehanizacije. Najbolj perspektivni segmenti znotraj kmetijskega sektorja so tehnologije za pripravo tal, sajenje in uporabo gnojil, kmetijska mehanizacija, namakalna infrastruktura, gnojila in fitofarmacevtska sredstva.
  • Medicinska oprema: Vrednost ukrajinskega trga medicinskih pripomočkov je za leto 2020 ocenjena na 549,6 mio USD, trg pa naj bi leta 2021 dosegel vrednost 575,9 mio USD. Rast spodbujajo številni dejavniki, kot so nova zdravstvena zakonodaja, celovit bolnišnični sektor in načrti Ministrstva za zdravje za širitev mreže klinik na podeželju. Leta 2020 je bilo v Ukrajini okoli 90 % prodanih medicinskih pripomočkov uvoženih.
  • Stroji in oprema za predelavo in pakiranje hrane: V Ukrajini poteka usklajevanje standardov izdelkov z EU, kar bo pomembno vplivalo na ukrajinsko trgovino s predelano hrano. S povečano trgovinsko in cenovno konkurenco bodo morali lokalni proizvajalci izboljšati svojo konkurenčnost z nadgradnjo in posodobitvijo zmogljivosti za predelavo in pakiranje hrane. Te spremembe bodo tujim dobaviteljem opreme odprle več priložnosti, še posebno v segmentih proizvodnje slaščic, mlečnih izdelkov, predelave mesa in embalaže za živila.

image_alt
Križarka, ki ponuja luksuzno all inclusive življenje na morju

Izobraževanje

Ukrajinski izobraževalni sistem prehaja z 11-letnega na 12-letni program. To vključuje štiri leta osnovnega izobraževanja, pet let srednje izobraževanja in tri leta panožnega izobraževanja. Zadnja tri leta bodo služila kot akademsko ali poklicno usposabljanje. Srednješolsko izobraževanje je v državnih šolah obvezno.

Cilj splošnega šolanja je dati mlajšim učencem znanje o umetnosti in naravoslovju ter jih naučiti praktične uporabe. Po ukrajinski ustavi je dostop do brezplačnega izobraževanja zagotovljen vsem državljanom.  

Na splošno se zdi, da se je mednarodna konkurenčnost ukrajinskega izobraževalnega sistema v zadnjih letih zmanjšala. Medtem ko se je država leta 2012 uvrstila na 25. mesto na lestvici nacionalnih visokošolskih sistemov mreže raziskovalnih univerz Universitas 21, je leta 2019 padla na 38. mesto na isti lestvici.

Poleg javnih zavodov je tudi manjše število akreditiranih zasebnih srednješolskih in visokošolskih zavodov. Ukrajina ima več kot 800 visokošolskih ustanov. Univerza v Kijevu je ena najpomembnejših ustanov v Ukrajini. Najstarejša univerza je Kyiv Mohyla Academy, med najstarejše spada tudi Univerza Lviv. Univerze so bile ustanovljene v Harkovu, Kijevu, Odessi in Chernivitsiju. Ustanovljenih je bilo tudi veliko strokovnih visokošolskih zavodov. Dostop do brezplačnega izobraževanja je omogočen vsem državljanom.

Šolnine na ukrajinskih univerzah se gibljejo od 1200 do 5000 $ - odvisno od študijskega programa. Šolnina za večino pripravljalnih programov je običajno nižja od 2000 $, na nekaterih univerzah pa bi lahko znašala tudi do 1000 $. Omeniti velja, da ima Ukrajina bistveno nižje šolnine kot številne države tako v Evropi, kot po svetu. V državi obstaja veliko kakovostnih visokošolskih ustanov, ki niso drage, a vas bodo opremile s priznano fakultetno diplomo.

Delo

Tujci potrebujejo delovni vizum, razen v izjemnih primerih, kadar gre za mednarodne institucije in predstavništvo tujih podjetij. Vsi dokumenti morajo biti popolno napisani in priloženi. Slovenski državljani vizuma za bivanje do 90 dni ne potrebujejo.

Zahteva za pridobitev ukrajinskega delovnega vizuma mora vsebovati: aplikacijo; kopijo potnega lista z osebnimi podatki; barvno fotografijo zaposlenega v velikosti potnega lista; kopijo pogodbe o zaposlitvi z vašim potrdilom; dokumente, ki potrjujejo, da imate pooblastilo za zastopanje zaposlenega.

Toda v praksi ni lahka naloga, da se v Ukrajini legalno zaposlite kot mednarodni študent, saj boste morali najprej poiskati delodajalca, ki bi vas zanimal, in to podjetje vam bo poslalo uradno zahtevo za izdajo delovnega dovoljenja.

Lahko se zaposlite samostojno ali za nedoločen čas. Višina plače je odvisna od sposobnosti kandidata in podjetja, v katerem dela. Še ena možnost je delo učitelja. Veliko je Ukrajincev, ki imajo željo po znanju tujih jezikov.

Mesečna minimalna plača v Ukrajini je bila od 1. januarja 2021 šest tisoč ukrajinskih grivn. Od decembra istega leta naj bi se povečala za 500 ukrajinskih grivn, od oktobra 2022 pa naj bi sledilo še zvišanje. Leta 2021 je povprečna plača v Ukrajini znašala približno 23.000 UAH (845 USD) na mesec.

Več iz rubrike