'Soočamo se z resno krizo izobraževanja, ki se poglablja'

Štrukelj je v odzivu na predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki ga bo DZ obravnaval v sredo, ocenil, da je trenutno izobraževanje v Sloveniji na ključni prelomni točki. V okviru predloga rebalansa so bile po navedbah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) zavrnjene praktično vse s pristojnim ministrstvom že usklajene izboljšave standardov in normativov za področje vzgoje in izobraževanja, kar kaže na nezadostno financiranje in neustrezen odnos do omenjenih dejavnosti.

Če oblast ne bo pokazala ustrezne senzibilnosti in se soočila z dejstvom, da se v državi soočamo z zelo resno in kompleksno krizo izobraževanja, ki se poglablja, lahko Slovenija v prihodnje zdrsne v evropsko povprečje ali celo v podpovprečje, je poudaril Štrukelj.

Prepričan je, da na to kažejo tudi rezultati mednarodne raziskave o bralni pismenosti PIRLS 2021, v kateri je Slovenija zabeležila enega najvišjih padcev, prehitele pa so jo vse sosednje države. Pri tem je opozoril na nepripravljenost šolskih oblasti in vlade, da bi rezultate resno analizirale in ugotovile vzroke za padec. "Absolutno bi bilo treba izključiti možnost, da gre za prve znake splošnega padanja kakovosti izobraževanja v naši državi, da gre za začetek trenda, ki bi se lahko v naslednjih letih zgolj poglabljal," je prepričan.

Slovenija je v zadnjih 15 letih sistematično zniževala delež sredstev za javno vzgojo in izobraževanje in hkrati verjela, da se to ne more nikjer poznati, je prepričan Štrukelj. Če se vzgoje in izobraževanja ne financira ustrezno, se to po njegovih besedah pozna, a "zaboli takrat, ko je že prepozno".

Predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje Sviz in predsednica glavnega odbora sindikata Marjana Kolar je ob tem v pisni izjavi kot najbolj problematično izpostavila dejstvo, da je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zavrnilo zahtevo sindikata po določitvi konkretnega datuma za odpravo začasnega povečanega normativa za dodatna dva otroka, katera lahko občina ustanoviteljica doda, če je ostalo izven vrtca veliko nevpisanih otrok.

Kot je zapisala, so se z začasnim ukrepom strinjali, a se je to možnost v večini občin uporabljalo kot predpisani normativ. Zdaj, ko se vpis v večini vrtcev zmanjšuje, pričakujejo, da se bo to vrnilo na dogovorjene normative. "Tako naj bi dogovor veljal v normalni državi," je Kolarjeva zapisala v izjavi.

Prepričana je, da spremembe, ki jih je Sviz predlagal, omogočajo bolj kakovostno delo, boljše počutje otrok in s tem posledično njihov zdrav razvoj. Pri tem je izrazila razočaranje, da bodo septembra začele veljati le tiste dogovorjene spremembe, ki nimajo finančnih posledic. Če se ne bo vpeljalo konkretnih sprememb na celotni vertikali izobraževanja, ne bo napredka. "Vzgojitelji in učitelji lahko dajejo od sebe prav vse, vendar ob odsotnosti finančne podpore to ne bo dovolj," je še zapisala.