Finančni minister Klemen Boštjančič. Foto: BoBo
Finančni minister Klemen Boštjančič. Foto: BoBo

"Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, smo pripravili t. i. tehnični rebalans proračuna," je po seji vlade dejal Boštjančič in dodal: "Ob tem me veseli, da smo načrtovani primanjkljaj znižali za 376 milijonov evrov, na približno 2,9 milijarde evrov oz. približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda."

Kot je še pojasnil, se na vladi zavedajo, da bodo prihodnje leto znova začela veljati fiskalna pravila, "zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem".

Pri pripravi rebalansa so po pojasnilih finančnega ministra upoštevali posodobljena makroekonomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi Umarja za leto 2023 in proračunsko realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta. "Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oz. 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem od dohodnine, kar je predvsem posledica zvišanja povprečnine po dogovoru z občinami, davka od dogodkov pravnih oseb in zaradi padca prihodkov proračuna Evropske unije." Pri tem je Boštjančič poudaril, da gre zgolj za spremembo dinamike prihodkov iz obeh evropskih perspektiv (2014–2020 in 2021–2027), ne pa za izgubo sredstev.

"Načrtovani odhodki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oz. 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo," je še pojasnil finančni minister in dodal, da so bile ob jesenski pripravi proračuna razmere na trgu energentov "bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato smo sredstva za ta namen ustrezno prilagodili".

Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covidom-19, pa tudi črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027, ki je počasnejše od načrtov.

Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna so na vladi sprejeli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, "kar bo ne glede na morebitne zamike pri doseganju mejnikov, omogočalo učinkovito črpanje sredstev mehanizma".

"Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dosedanjih približno pet milijard evrov znižuje na približno 4,2 milijarde evrov," je še dejal Boštjančič.

Sorodna novica Slovenija vendarle dobila prvih 50 milijonov iz sklada za okrevanje in odpornost

Končna različica davčne reforme "je še zelo daleč"

Minister za finance se je v odgovoru na novinarsko vprašanje dotaknil tudi napovedane davčne reforme in zagotovil, da ni končala v predalu. Kot je dejal, so že lani, ko so potrdili nekaj sprememb davčne zakonodaje, napovedali, da gre le za prvi korak: "Še vedno načrtujemo spremembe davčne zakonodaje, predvsem v kontekstu poenostavitve postopkov in odprave anomalij, ki so se skozi leta nabrale v tej zakonodaji."

Do končne različice je po njegovih besedah "še zelo daleč", pri čemer pa poudarja, da si niso nikoli delali utvar, da je mogoče tako pomembne zakone, kot sta dohodnina in obdavčitev premoženja, spremeniti "brez zelo širokega splošnega konsenza". Dodal je, da načrtujejo pogovore s socialnimi partnerji in da bodo reformo javnosti predstavili, ko bo imela široko podporo. Po odmevnem odhodu sekretarja Tilna Božiča, ki je bil zadolžen za pripravo reforme, je zdaj nosilec tega projekta ministrstvo, je še razložil Boštjančič.

Ob tem je ponovil, da davčna reforma ni bila mišljena za povečevanje davčnih prilivov oz. polnjenja proračuna.

V nasprotju z lanskim rebalansom finančni minister tokrat ne bo odpiral denarnice. Kot pravi, gre zgolj za tehnični rebalans. Foto: Pixabay
V nasprotju z lanskim rebalansom finančni minister tokrat ne bo odpiral denarnice. Kot pravi, gre zgolj za tehnični rebalans. Foto: Pixabay

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni vrednosti skoraj 16,7 milijarde evrov. Nato je vlada ugotovila, da bo zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo potrebnih manj sredstev za njeno blažitev. Konec marca je tako letošnje izdatke proračuna določila pri približno 16,1 milijarde evrov.

Rebalans je bil, kot omenjeno, potreben tudi zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev. Z rebalansom bodo tudi novi državni organi dobili svoje finančne načrte.

Delovanje treh novih ministrstev po zagotovilih finančnega ministrstva ne bo povzročilo dodatnih stroškov. Državna sekretarka Saša Jazbec za Radio Slovenija pojasnjuje: "Kabineti starih ministrstev so bili že razširjeni s to novo vodstveno strukturo, načelno novih stroškov za delovanje teh ministrstev v rebalansu nismo predvideli."

Odbor DZ-ja za finance je brez razprave potrdil odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje, s katerim vlada cilja na postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.

Pod referenčno mejo treh odstotkov BDP-ja naj bi primanjkljaj padel že prihodnje leto. Za leto 2024 je tako javnofinančni primanjkljaj s predlogom odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026 določen pri 2,8 odstotka BDP-ja, leta 2025 naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP-ja in leta 2026 na 1,3 odstotka BDP-ja. Za državni proračun je za leto 2024 predviden primanjkljaj v vrednosti 2,3 odstotka BDP-ja, za leto 2025 1,6 odstotka BDP-ja in za leto 2026 1,2 odstotka BDP-ja, je po poročanju STA-ja pred odborom napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.

DZ bo odlok potrjeval na izredni seji v petek.

Vprašljiva izvedba investicij, zato bo primanjkljaj nižji

Kot je za Radio poročala Zdenka Bakalar, so v aktualnem proračunu izredno visoki tudi izdatki za investicije, ki so ocenjeni na skoraj dve milijardi in pol. Izkušnje pa učijo, da so omenjeni izdatki vedno precenjeni, na kar opozarja tudi fiskalni svet. Predsednik Davorin Kračun je pojasnil: "Glede na dosedanje izkušnje lahko pričakujemo, da bo ta visok primanjkljaj, načrtovan za letos, vendarle nekoliko manjši." Kot ob tem dodaja Bakalar, je zniževanje primanjkljaja kot posledica neporabljenih sredstev za investicije pravzaprav medvedja usluga.

Druge teme na vladi

Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, katere poglavitni cilj je uskladitev z evropsko direktivo. Precej zajeten predlog pa vsebuje še več rešitev, med drugim odpravo nekaterih neskladnosti z ustavo, zaostritev obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, izboljšanje poplačila upnikov in položaja delavcev v stečajnih postopkih ter ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Z rebalansom zmanjšali proračunski primanjkljaj