Za vsako ceno do svobode
Morda obstajajo še večji in pomembnejši pobegi. Naslednje primere pa so zaporniki izvedli na svoj način, pri čemer se niso obotavljali in so se v trenutku odločili, kaj bodo storili …
Predstavili smo pet najrazburljivejših pobegov iz zapora, o preostalih petih si lahko preberete v prihajajočem Politikinem Zabavniku!
Charles II., september 1651
Po hudem porazu enot, vdanih kralju, v bitki pri Worcestru se je Charles II., sin pogubljenega Charlesa I., pognal v beg. Da bi se izognil aretaciji, se je naslednjih šest tednov skrival pri svojih privržencih, uporabljal tamkajšnje narečje, si mazal obraz z umazanijo in nosil neudobne čevlje, da bi dajal vtis kmeta. Zvito prikrivanje ni bilo vedno uspešno. Marsikdo ga je prepoznal, vendar ga nihče ni izdal – čeprav je bila zanj razpisana velika denarna nagrada.
Njegov najkoristnejši sodelavec pri begu je bil verjetno neki hrast. Charles je napredoval proti Walesu, ko je izvedel, da ga na poti čakajo zagovorniki republike, zato je našel zatočišče v dvorcu Boscobel v grofiji Shropshire. Medtem ko so se približevali nasprotniki, je noč prebil skrit v krošnji hrasta, kjer je jedel in spal.
Nato je bežal naprej, vendar se je zgodba razširila in pripeljala do tega, da je »kraljevi hrast« postal eno najbolj priljubljenih pubov v Veliki Britaniji. Do 15. oktobra je Charles prispel do južne obale, naslednji dan pa je bil že v Franciji. Na celini je v izgnanstvu prebil deset let, medtem ko je Anglijo upravljala republika, in čakal na obnovo monarhije. To se je leta 1660 tudi zgodilo.
Alice Tankerville, leto 1534
Alice je edina ženska, ki ji je uspelo pobegniti iz zloglasnega londonskega Towra. Zaradi umora dveh premožnih trgovcev, ki sta jima pobrala denar in nato izginila, so jo aretirali skupaj z možem Johnom Wolfom. Medtem ko je Tankervillova čakala na smrt v Towru, ji je uspelo zapeljati služabnika, ki se je strinjal, da jima bo pomagal pobegniti. Trojica se je spustila s stranske stani Towra do čolna, ki jih je čakal, vendar jih je zaradi slabe presoje ujel nočni čuvaj. Služabnika so mučili in na koncu obesili. Tankervillovo in Wolfa so v okovih pustili v Temzi, kjer sta utonila, ko se je dvignil nivo reke.
Lepi princ Charlie, april 1746
Za Charlesa Edwarda Stuarta (znanega kot lepi princ Charlie) je bitka pri Cullodnu pomenila vse ali nič, medtem ko je na prestol poskušal vrniti dinastijo Stuart. Leto dni pred tem je vodil upor na Škotskem, da bi prevzel krono v imenu svojega očeta, zrušenega kralja Jamesa Francisa Edwarda Stuarta. Ker pa je bila njegova vojska pri Cullodnu poražena, je Charlie naslednjih pet mesecev bežal po škotskih gorah.
Medtem ko ga je vladna oblast neprestano preganjala, se je zanašal na pomoč zaveznikov, ki so mu dajali obleko in hrano in mu priskrbeli zatočišče. Rešila ga je mlada ženska Flora Macdonald, ki ga je preoblekla v svojo služkinjo Betty Burke in mu tako pomagala, da je pobegnil na otok Skye. Dogodek je ovekovečen v ljudski pesmi Pesem o otoku Skye.
Giacomo Casanova, oktober 1756
Slavni italijanski pustolovec in osvajalec ženskih src, Giacomo Casanova, je večji del življenja bežal pred jeznimi soprogi in ponižanimi ljubicami. V okovih v Benetkah pa je končal zaradi žaljenja morale in religije. Casanova je nagovoril duhovnika v sosednji celici, da sta zvrtala luknje na strehi doževe palače, v kateri sta bila zaprta, nato pa sta se povzpela in pobegnila skozi podstrešje. Od tam sta se spustila v neko sobo v palači, kjer sta se odločila, da bosta do jutra počivala. Zamenjala sta obleko, prepričala stražarja, da sta bila po nesreči zaklenjena, odšla iz palače in se v gondoli odpravila proti svobodi.
John Dillinger, marec 1934
Razbojnik John Dillinger je leta 1934 postal ameriški državni sovražnik številka ena: oropal je najmanj deset bank, ubil policista, se izmikal oblasti in očaral del radovedne javnosti. Poleg tega je zahvaljujoč članom bande, ki so se maskirali v policiste in mu pomagali, pobegnil iz zapora. Ko so ga drugič aretirali, je končal v Crown Pointu v Indiani, zaporu, ki so ga razglasili za kraj, iz katerega je nemogoče pobegniti. Banditu je kljub temu uspelo pretentati stražarje in jih prisiliti, da so ga izpustili. Zagrozil jim je s pištolo, narejeno iz lesa in premazano s črnim imalinom. Na eni strani je celo vrezal napis kolt 38. Nato je ukradel šerifov novi.
Veliki pobeg, marec 1944
Ko kdo omeni veliki pobeg, večina ljudi pomisli na istoimenski film iz leta 1963, ki ga je navdihnil dogodek iz marca 1944. Več kot 600 vojnih ujetnikov v nacističnem taborišču Stalag Luft III. v današnji Poljski je leto dni prebilo v kopanju podzemnih predorov z ventilacijo in osvetlitvijo. Sočasno so kopali tri predore, kar je bila bistroumna odločitev, saj so mislili, da stražarjem ne bo prišlo na misel, da bi, potem ko odkrijejo prvega, iskali še naprej.
V noči pobega pa je postalo jasno, da »Harry«, predor, ki so ga uporabljali, ni dosegel skrivališča v gozdu. Na koncu jih je od 200 zapornikov pobegnilo le 76. Stražar je opazil 76. zapornika, medtem ko je prihajal iz predora. Drugi so še naprej bežali, vendar so jih večino ujeli. Petdeset zapornikov so pogubili po ukazu Adolfa Hitlerja. Dva sta varno prispela na Švedsko, eden pa v Gibraltar. Avstralski pilot, ki mu je klavstrofobija preprečila, da bi sodeloval pri pobegu, je zapisal svoje izkušnje, ki so navdihnile Steva McQueena za vlogo v istoimenskem filmu.
