Avstrija bo danes opoldne dobila novega kanclerja. Dosedanji zunanji minister Alexander Schallenberg bo v palači Hofburg prisegel na položaj šefa vlade po naglem in nepričakovanem razvoju dogodkov, zaradi katerih je v soboto odstopil najmlajši predsednik kakšne vlade na svetu, 35-letni Sebastian Kurz.
Še prejšnjo sredo, ko se je na Brdu pri Kranju udeleževal vrha EU-zahodni Balkan, se je zdel trdno v sedlu, dokler ni sredi istega dne prišla informacija o preiskavah, tudi v njegovem kanclerskem uradu, zaradi domnevne vpletenosti v zlorabo javnih sredstev za oblikovanje zavajajoče javnomnenjske kampanje pred nekaj leti. Kurz je sprva vztrajal, da bo ostal na položaju, v soboto zvečer pa napovedal odstop, ne pa tudi odhoda iz politike. Vztraja, da je nedolžen in da se bo to tudi pokazalo, odstopil pa je zato, je dejal, da prepreči kaos in zagotovi stabilnost. Avstriji bo še naprej vladala sedanja koalicija Ljudske stranke in Zelenih, ki je na položaju od januarja lani.
Ljudska stranka je v sredo, takoj po izbruhu afere, s pisno izjavo najvišjih članov sporočila, da bo v vladi samo, če jo še naprej vodi Kurz. Vendar se je izkazalo, da je politična realnost drugačna. Koalicijski Zeleni so namreč zahtevali ravno nasprotno. Dejali so, da so pripravljeni nadaljevati sedanjo vladno navezo, vendar da je Kurz ne more več voditi. »Nismo v koaliciji z enim človekom,« so dejali in napovedali, da bodo podprli nezaupnico vladi, ki jo je napovedala opozicija za ta teden, če Kurz ne odstopi. Po poročanju Der Standarda se je pritisk na kanclerja krepil tudi iz vseh regionalnih vodstev Ljudske stranke.
Ko je bilo jasno, da bo moral odstopiti, je Kurz na kanclerski položaj predlagal Schallenberga, zunanjega ministra in svojega tesnega sodelavca, sam pa se umika v parlament, kjer bo prevzel vodenje poslanske skupine Ljudske stranke. Opozicijski socialdemokrati so do tega kritični in trdijo, da bo še naprej vlekel vse niti iz ozadja.
Kurz ostaja tudi na čelu Ljudske stranke, ki jo vodi od leta 2017, avgusta pa je bil ponovno izvoljen za njenega predsednika z 99,4 odstotka glasov delegatov. Čeprav Zeleni pravijo, da ga nočejo več na čelu te vlade, naj bi razmišljal o vrnitvi na kanclerski položaj, če ga preiskava na koncu ne bo obremenila (opozicija zahteva tudi parlamentarno preiskavo o aferi).
Kurza in še devet oseb, njegovih ozkih sodelavcev, preiskujejo, ker naj bi v letih 2016 do 2018 naročali ankete, ki so drugače kot vse druge kazale na padec priljubljenosti tedanjega voditelja Ljudske stranke Reinholda Mitterlehnerja, da bi tako pot na njeno čelo tlakovali Kurzu, vse to pa naj bi plačali z javnimi sredstvi.
Načeto zaupanje v vladi
Schallenberg (52 let), ki bo danes prisegel pri predsedniku države Alexandru Van der Bellnu, je po izobrazbi pravnik. Od leta 1997 je bil karierni diplomat, kar je bil tudi njegov oče. Služboval je na stalnem predstavništvu Avstrije pri Evropski uniji, nato pa na Dunaju zasedal več funkcij na zunanjem ministrstvu, tudi v času, ko je tega vodil Kurz (2013–2017). Sam je vodenje avstrijske diplomacije prevzel leta 2019.
Schallenberga zdaj čaka koalicijsko usklajevanje z vodjo Zelenih in podkanclerjem Wernerjem Koglerjem o vrsti vprašanj na čelu s proračunom, kar ne bo lahka naloga. Avstrijski mediji ocenjujejo, da je zaupanje načeto zaradi ultimata Zelenih Kurzu, da mora odstopiti. A Ljudski stranki je po drugi strani počasi zmanjkalo potencialnih koalicijskih partnerjev, potem ko je junija 2019 razpadla njihova koalicija s Svobodnjaško stranko zaradi afere Ibiza, v katero je bil vpleten njen tedanji voditelj Heinz Christian Strache. V času, ko še ni bil v vladi, naj bi se dogovarjal o vezanih uslugah, če mu uspe vanjo vstopiti.
Andrej Brstovšek, agencije
