Čeprav Pravna mreža za varstvo demokracije zase trdi, da s “pravnimi mnenji, stališči in pozivi varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo“, ta na sodišču dejansko brani ljudi, povezanimi s slovenski neonacisti. Konkretno Erika Valenčiča, nekdanjega novinarja javne RTVS, ki je javnosti sicer najbolj poznan kot podpornik teroristične skupine Hamas.
Valenčiča v enem izmed postopkov pred sodiščem zastopa odvetnica Jasna Zakonjšek, ki je del Pravne mreže za varstvo demokracije. V imenu mreže je slednja skupaj s soborkami, med katerimi je najbolj vidna Barbara Rajgelj, leta 2022 prejela nagrado Državljan Evrope za leto 2022.
Zakonjškova je sicer naši medijski hiši poznana, saj proti njej še posebej rada zastopa svoje stranke. Kot kaže, pa ima ta zelo dobro zaledje, njen oče je namreč nihče drug kot odvetnik Emil Zakonjšek, član Sodnega sveta RS, ki zaseda mesto predsednika tamkajšnjega disciplinskega organa. Za Zakonjška je znano, da je v dobrih odnosih z najbolj znanim stricem iz ozadja Milanom Kučanom, saj je bil med ustanovnimi člani društva Foruma 21. Iz tega razloga tudi ne čudi, da je ravno Zakonjšek tisti, ki je Kučana leta 2007 pospremil na zaslišanje pred parlamentarno komisijo.
Imenovanje Zakonjška v Sodni svet RS je v preteklosti sprožal pomisleke. Reporter je v članku z naslovom V imenu Tita kot sodnik grobo kršil človekove pravice, zdaj pa je celo član sodnega sveta namreč problematiziral dejstvo, da je Zakonjšek v vlogi predsednika kazenskega senata temeljnega sodišča v Ljubljani leta 1981 “obsodil človeka na osemmesečno zaporno kazen (nepogojno!) zaradi verbalnega delikta”, s tem pa kršil človekove pravice.
Iniciativa Pravna mreža za varstvo demokracije navaja, da je to “iniciativa za pravno podporo posameznikom in organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih”. Njene nosilne organizacije so: Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Danes je nov dan, Zavod za kulturo raznolikosti Open in Amnesty International Slovenija). Kot kaže, je članica iniciative sprejela odločitev, da priskoči na pomoč Valenčiču, čeprav je slednji znan kot podpornik terorističnega Hamasa, ki rad obiskuje vojna žarišča. Eden izmed posnetkov, ki je zaokrožil, je razkril, da se je slednji celo pohvalil, da mu je bila dana priložnost za izstrelitev rakete na tri džihadiste (člane Islamske države). Ob tem pa je potožil, da za svoje ravnanje ni bil nagrajen (Več tukaj).
Za kamerami je vse drugače
Spomnimo, da je Valenčič, ki se v javnosti kaže kot neodvisni novinar, znan po podpori diktatorju Sadamu Huseinu, prav tako mu ni niti slučajno tuje poziranje z orožjem. Prijateljuje s pripadniki skrajne levice, kot je denimo Svetlana Makarovič, vrsto let pa je namenil preučevanju skupin, ki jih označuje za neonacistične. V dokumentarnem filmu Koalicija sovraštva je požel razburjenje, ker je SDS povezoval z neonacističnimi gibanji. Iz tega razloga je bil tudi zaslišan na specializiranem državnem tožilstvu, bil pa je tudi odpuščen iz javne RTVS, saj naj bi z dokumentarcem Koalicija sovraštva presegel meje dobrega okusa. A ena od fotografij je nato pokazala, da je eno, kako se “obnaša pred kamerami, drugo pa, kako se obnaša za njimi”. V javnost je namreč pricurljala fotografija Valenčiča v objemu Andreja Okorna, ki ga je sicer sam v enem izmed svojih člankov v Mladini označil za neonacista.
Za Valenčiča so značilne tudi antisemitske težnje, zaradi česar se je znašel pod drobnogledom Judovske skupnosti v Sloveniji (JSS). Kot so izpostavili pri Judovski skupnosti, je Valenčičev antisemitizem prav posebne vrste, saj temelji na kulturno-marksističnih premisah. Na konflikt med Palestinci in Judi namreč gleda “skozi prizmo boja med izkoriščevalskimi kapitalisti, ki so zanj okupatorski Judje, in izkoriščanimi, torej Palestinci. Pri tem je spregledal, da ne moremo biti okupatorji na lastni zemlji, kjer živimo neprekinjeno 3000 let. Po tej logiki ste Slovenci okupatorji Prekmurja in Koroške”, je bil med drugim kritičen dr. Igor Vojtic iz JSS.
Ker je mogoče na uradni strani Pravne mreže prebrati, da njihovo delovanje temelji na prostovoljnih prispevkih, smo se odločili obrniti nanje in jih povprašati, ali njihova članica morda nudi Valenčiču pro bono pravno pomoč. Ker so se v okviru mreže združile v glavnem leve aktivistke, ki so se odločile popraviti krivice zaradi “grobe zlorabe prava” med epidemijo, pa po eni strani niti ne čudi, da Valenčiča zastopa ravno Zakonjškova.
S. K.