DL: Višji NUSZ - Bolj razviti, pobirali pa manj

13.4.2024 | 15:30

Šentjernejski svetniki so se odločili za višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini. (Foto: L. M.)

Od januarja višji NUSZ v občini Šentjernej – Za fizične osebe podražitev manjša od inflacije, pri gospodarstvu usklajena, največ za nepozidana stavbna zemljišča – Občino razdelili na štiri območja, da je bolj pošteno do vseh – Bodo spodbudili gradnjo?

Z novim letom v občini Šentjernej veljajo spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki so jih občinski svetniki s 14 glasovi za (in nobenim proti) sprejeli na zadnji lanski seji.

Odlok prinaša podražitve nadomestila oziroma, kot temu pravijo na občini, uskladitev višine odmere z okoliškimi občinami, hkrati pa odpravlja tudi nekatera nesorazmerja med posameznimi naselji v občini.

Do zdaj je bila šentjernejska občina za namen odmere razdeljena na tri območja, glede na razvoj naselij v zadnjem desetletju in njihovo opremljenost z infrastrukturo pa ugotavljajo, da je bolj pravična razdelitev na štiri območja, zlasti je to bolj pošteno za prebivalce na obrobju.

V prvem območju je tako le Šentjernej, druge vasi so razdelili v preostala tri območja. Posebnost je vas Cerov Log, ki so jo zaradi specifične lege in geografske raznolikosti razdelili na dve območji: sama vas sodi v tretje območje, preostali del naselja, ki je bolj hribovit in obsega zaselke Kira, Prežek in območje Miklavža na Gorjancih, pa v četrto območje.

ŠENTJERNEJ ZAOSTAJAL

Kot je povedal Zoran Leko, skrbnik za NUSZ za sedem dolenjskih občin, je občina Šentjernej do zdaj po pobranem nadomestilu zaostajala za preostalimi občinami v dolenjski regiji. »Čas je, da pripomorete k večjemu proračunu. Ta davek ste začeli pobirati prvi, in sicer leta 2001, ko je v to kislo jabolko zagrizel takratni župan Franc Hudoklin, za kar mu gre pohvala. Preostale občine so vam sledile v letih 2003 in 2004. A vrednost točke za odmero NUSZ ste dvigovali le do leta 2012, nato pa je ta ostala nespremenjena do letos, to je več kot deset let. Inflacija za to obdobje pa znaša dobrih 30 odstotkov,« je dejal svetnikom.

SPODBUDITI TRGOVANJE

Da se mora občina Šentjernej ponovno umestiti med preostale občine in upoštevati inflacijo, meni tudi župan Jože Simončič. Poudarja, da s podražitvijo niso pretiravali in so racionalni. Kot pravi, je NUSZ za fizične osebe nižji od inflacije, za podjetnike je nadomestilo usklajeno z inflacijo, nekoliko bolj pa so obdavčili nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjski in poslovni namen. »Razlog je znan: v Šentjerneju primanjkuje nezazidanih stavbnih zemljišč, in čeprav je fond stanovanjskih površin velik, jih je zelo malo v prodaji. Cene zelo rastejo in vidimo, da je tu precej špekulativnega pristopa. Zato želimo, kot še v marsikateri drugi občini, z višjim nadomestilom spodbuditi trgovanje. Občina opremi ta zemljišča z vso infrastrukturo, potem pa 10, 15 let stojijo. Razlog je preprost – cene rastejo hitreje od potrebnih občinskih dajatev, mi pa želimo, ali da lastnik zida na tej površini ali da jo proda nekomu, ki bo zidal.«

Svetnik Stane Bregar (NSi) je omenjal zviševanje davkov v zadnjem času, povišanje NUSZ za občinsko središče pa je kot njegov prebivalec označil za kazen. »Ne strinjam se s kaznovanjem Šentjernejčanov. Šentjernej ni napredoval v smislu kakovosti življenja, slabše je kot npr. pred desetletjem, večja gneča je,« je dejal.

DRUGI PREHITEVAJO

Župan Simončič se z njim ni strinjal. »Šentjernejčani so nagrajeni. Imajo zelo visok standard in kakovost bivanja, na kar sem kot župan ponosen. A temu primerno moramo uskladiti tudi dajatve. Samo za primerjavo: od nekdaj nas po višini nadomestila prehitevajo Šmarjeta, Škocjan in Kostanjevica na Krki, a mislim, da je v resnici ravno obratno. V šentjernejski občini imamo boljše in kakovostnejše javne storitve in infrastrukturo kot v omenjenih,« je dejal župan.

Da gre z višjim nadomestilom za nepozidana stavbna zemljišča za dobro potezo, je menila svetnica Franja Bučar (Mladi za aktiven Šentjernej), ki je poudarila, da se mladi nenehno spoprijemajo s stanovanjsko problematiko. »Morda bomo s tem le prisilili koga, da proda zemljišče in tako spodbudi gradnjo,« je dejala.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj