Cenovna kapica skupine G7 naj bi bila usklajena s šestim svežnjem sankcij Evropske unije, njen cilj pa je preprečiti skok cen v času, ko bo začel veljati naftni embargo EU. Pobude G7 sicer ne smemo zamešati z drugimi predlogi omejitve cen plina po vsej EU. Predlog G7 bi namreč deloval prek ladijskih in zavarovalnih premij – namesto da bi sankcionirali kupce ali transporterje ruske energije, kar bi povzročilo dvig svetovnih cen, želijo pritisk na ruske prihodke izvajati navzdol. To bi naredili tako, da bi morali pošiljatelji energije, če ne bi upoštevali cenovne kapice, plačati višje zavarovalne premije, poroča Politico.
Strokovnjaki so medtem glede predloga zaradi tehnične kompleksnosti, kratkega roka za izvedbo in nizke učinkovitosti, previdni. Zlasti bi se lahko zapletlo, če se drugi veliki porabniki ruske energije ne bi odločili za sodelovanje. Kljub diplomatskim prizadevanjem za pridobitev njihove podpore se doslej niti Turčija niti Kitajska in Indija – tri največje uvoznice ruskih fosilnih goriv zunaj EU – niso pozitivno odzvale na pozive k pridružitvi kateremu koli režimu sankcij. Po poročanju Politica so vse tri države pravzaprav uvoz ruske energije še povečale.
Peking poziva k dialogu, Ankara Evropi dejala, naj "žanje, kar je sejala"
In to še ni vse, čeprav je približno 90 odstotkov svetovne flote naftnih ladij zavarovanih s strani londonske International Group of Protection & Indemnity Clubs, sta Kitajska in Indija po prisilnem izstopu Rusije iz mednarodnega Združenja klasifikacijskih zavodov sprejeli zavarovanje ruske nacionalne pozavarovalnice.
Peking je medtem ponovno pozval k dialogu namesto k sankcijam, pri čemer opozarja na pomisleke glede svetovne energetske varnosti. Ankara pa je šla še korak dlje, saj je turški predsednik Tayyip Erdogan dejal, da naj Evropa po svoji "provokativni" politiki do Rusije "žanje, kar je sejala". V nasprotju s tem se je New Delhi zavezal, da bo natančno preučil predlog, čeprav se je nedavno skliceval na svojo "moralno dolžnost", da zagotovi cenovno dostopno energijo.
Več držav Južne Azije se že sooča z izpadi električne energije, ki je na svetovnih trgih presegla dostopne cene, saj njihove valute glede na dolar padajo. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je tako zahodne kritike obtožil hinavščine in poudaril, da EU kupuje več ruske energije kot vse druge države skupaj, sekundarne sankcije ZDA pa še vedno blokirajo alternativne dobavitelje. Ko se je skliceval na molk Evrope o različnih vprašanjih v Aziji, je nadalje grajal še "zastarelo miselnost", da so "težave Evrope svetovne težave", ne pa obratno.
Na njihovo odločitev imajo gotovo velik vpliv tudi gospodarske in zgodovinske vezi z Moskvo in tudi odpor do enostranskih sankcij. Hkrati pa Peking in New Delhi menita, da je njuno nadaljnje nakupovanje energije preprečilo, da bi se cene na svetovnem trgu še dodatno zvišale, saj nista prispevala k "dražbeni vojni" za enake omejene zaloge nafte.
Zaradi pripravljenosti Kremlja, da se maščuje proti sankcijam EU, so nekateri zaskrbljeni tudi zaradi nedavne grožnje Moskve, da bo ustavila izvoz energije v države, ki bodo upoštevale cenovno kapico. Tudi odločitev Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC+), da septembra zmanjša proizvodnjo nafte, pri teh državah verjetno ne bo spodbudila ponovnega premisleka, piše novinar Politica.
Ali pozitivni učinki še vseeno odtehtajo pomanjkljivosti cenovne kapice?
Zagovorniki cenovne kapice vztrajajo, da bi pozitivni učinki še vedno odtehtali pomanjkljivosti. Opažajo namreč nekatere posredne vplive, pri čemer kažejo na ruske proizvajalce energije, ki hitijo s pogajanji o znižanih naftnih pogodbah, da bi se zaščitili pred izgubami. Zgornja meja cene bi tako lahko pomagala nesodelujočim državam pri pogajanjih za še večje popuste.
Poleg tega Kitajska, ki je največja porabnica v Rusiji, glede na velik pomen, ki se pripisuje energetski diverzifikaciji, verjetno ne bo bistveno povečala uvoza. Ker ne bi pristala na cenovno kapico, se bodo zvišali transportni stroški, dobiček Rusije pa bi bil posledično še vseeno manjši.
Nenazadnje pa zagovorniki menijo, da je ruska grožnja o zmanjšanju dobave blef, pri čemer poudarjajo prevelik pomen prihodkov od nafte v državnih financah, omejeno skladiščno zmogljivost države in morebitno infrastrukturno škodo, ki bi lahko nastala, če bi zaustavili proizvodnjo.
Evropski ministri za energetiko pozivajo k uvedbi kapice za plin za vse dobavitelje, ne le ruske
Ministri za energetiko več kot 10 držav članic, med njimi tudi Slovenije, naj bi Evropsko komisijo v pismu pozvali k pripravi predloga za določitev cenovne kapice za zemeljski plin. Želijo, da bi o tem razpravljali na petkovem zasedanju v Bruslju.
Ministri v pismu evropski komisarki za energetiko Kadri Simson poudarjajo, da se število članic, ki podpirajo uvedbo cenovne kapice za plin, povečuje. Menijo, da bo omejitev cene zemeljskega plina vsem članicam omogočila omilitev inflacijskega pritiska, določitev okvira ukrepanja za primer motenj v dobavi in omejitev presežnih dobičkov v sektorju.
"Cenovna kapica mora veljati za vse veleprodajne transakcije zemeljskega plina in ne sme biti omejena samo na določene jurisdikcije," so zapisali ministri. V preteklosti se je namreč kot možnost omenjala uvedba cenovne kapice samo za ruski plin.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.