Prestižni »Dongwu Che«*
Novi Touareg je resnično velik avto. To je še posebej opazno, ko ga poskušate parkirati v prazničnem času v kakšni prenapolnjeni parkirni hiši poleg nakupovalnega središča, kjer boste ugotavljali, da bi ob njegovi skorajda dvometrski širini (1.984 mm!) potrebovali vsaj dve parkirni mesti. A še bolj bo njegova mogočna pojava prišla do izraza, če na omenjenem parkirišču postavite poleg njega kakšnega povprečno raščenega Kitajca, saj je velika verjetnost, da bo celo višji od njega (1.671 mm je povprečna višina kitajske moške populacije, 1717 mm pa Touarega). Pri čemer ga je možno še dodatno povišati s pomočjo zračnega vzmetenja (3.322 evrov).
In ravno v deželi pand, rdečega kapitalizma ter daleč najmanj številčnega društva ljubiteljev Donalda Trumpa naj bi bil novi Touareg menda še najbolj zaželen. Zato ne čudi, da je v aktualni izvedbi doživel svetovno premiero ravno v Pekingu. Znano je namreč, da so veliki športni terenci (okej, Touareg sicer ni ravno največje tovrstno vozilo z značko Volkswagen) v zadnjem času izjemno popularni na Kitajskem, pri čemer pa naj ne bi šlo le za modno muho. Tako je ena izmed raziskav pokazala, da jih Kitajci kupujejo prvenstveno zato, ker se v njih počutijo varneje, saj njihove ceste, kjer vsako leto umre cca. 200.000 ljudi, ne veljajo ravno za sinonim varnosti.
Kakorkoli že, mogočna pojava tretje generacije Touarega, kjer še posebej v oči pade monumentalna prednja maska z obilico kroma (detajl, ki ga bodo še posebej cenili v deželi lastnikov velenjskega Gorenja), nikakor ne bo ostala neopažena. Če ne verjamete, vprašajte voznike na avtocesti, ko ga uzrejo v svojem vzvratnem ogledalu! Obenem je navkljub prepoznani Volkswagnovi oblikovalski filozofiji, pri kateri ni prostora za pretirane ekscese, dovolj samosvoj, da ga nikakor ne moremo zamenjati za 17 cm krajši plebejski Tiguan Allspace. Pri tem ga je … o, moj bog … moč oceniti za izjemno všečnega in mikavnega. A vendarle: je to dovolj, da bi ga lahko intenzivneje opazila tudi slovenska populacija? Še posebej zaradi tega, ker mu manjka malce bolj (v naših logih skorajda obvezna) bahaška značka na nosu?
Komandni most
V avtomobilskem razredu prestižnih športno uporabnih »kolosov«, kjer je značka premijskega leska velikokrat daleč najvažnejši argument pri nagovarjanju s statusom obsedenih kupcev, Volkswagnov model predstavlja že od nekdaj svojevrstno anomalijo. Touareg namreč velja za enega redkih luksuznih izdelkov, ki se ne ponaša s prominentnim logotipom, kar je nedvomno svojevrsten dosežek, saj so to dosegli celo brez pomoči trendovskih vplivnežev ter modnih blogerjev.
Touareg sicer tisti pravi pridih premijskosti še najbolj kaže v svoji notranjosti, in to že vse od prve generacije dalje (2002), ob kateri sta celo takratna konkurenta Mercedes ML ter BMW X5 delovala rahlo nedodelano. Tovrstnim smernicam dodobra sledi tudi zadnja generacija, pri kateri niti pod razno ni prostora za oblikovne anomalije ali manifestacije kiča. Obenem je dovolj imeniten, da lahko brez težav prevzame žezlo najbolj luksuznega Volkswagna v ponudbi. Pri Volkswagnu je očitno z novim Touaregom vstal Phaeton iz pepela!
V izjemno prostorni notranjosti, kjer si še posebno pohvalo zasluži notranja širina (1.584 mm spredaj), navdušuje izbor notranjih materialov, ki pa so vseeno za drobcen odtenek manj žlahtni kot pri Audijevi žlahti (več trde plastike, ki zna neugledno zaječati v mrazu). Izjemen je dobre 4 tisočake vreden »Innovision Cockpit«, ki prinaša povsem digitalno okolje pred voznikom, pri čemer je osrednji 15-palčni zaslon že skoraj tako velik kot televizijski sprejemniki, na katerih smo nekdaj navijali za Jureta Franka. V kombinaciji z 12-palčnim kombiniranim zaslonom pred voznikom hkrati ponuja zvrhano mero informacij, ki pa so prikazane dovolj logično in pregledno. Pohvalno! Malce manj pohval si zasluži (tolikanj kritizirano) upravljanje preko zaslona na dotik, a se vseeno zdi, da zahteva manj voznikove pozornosti, kot pri marsikaterem bližnjem konkurentu (npr. pri Volvu XC90). Le upravljanje s pomočjo mahanja pred zaslonom (beri: z gestami) naj še malce dodelajo.
Hkrati pa so Volkswagnovci ohranili zanimiv »retro« detajl v obliki dveh okroglih upravljal med sprednjima sedežema (izbira voznega profila ter zračno vzmetenje), kakršnega smo videli že pri prvi generaciji.
Neustavljiva križarka
In ravno desno vrtljivo stikalo, s katerim je možno uravnavati zračno vzmetenje, bi se moralo znajti med obveznimi dodatki pri nakupu novega Touarega. Pa četudi je drago kot žafran! Okej, saj ne, da si njegovo podvozje, na katerem je sicer možno najti tudi nekatere precej bolj drag(ocen)e koncernske »kolose« (Cayenne, Bentayga, Urus, Q8), že v osnovi ne bi zaslužilo odlične ocene. A ravno omenjeni pripomoček, ki hkrati omogoča (s posebnim gumbom v prtljažniku) tudi 5-centimetrsko spuščanje zadka pri natovarjanju težjega tovora, dodobra pripomore k temu, da bo vožnja še bistveno bolj uglajena. Pri čemer se vam lahko celo zgodi, da boste v primeru odpovedi asistence za nočni vid z zaznavo živali na cestišču (ob trikratnem utripu LED žarometov, ki opozorijo na nevarnost, kabino napolni tudi predirljiv pisk) povsem spregledali, da ste povozili sosedovega mačka.
Če si ob tem omislite še sistem štirikolesnega krmiljenja, pri katerem se zadnji kolesi do hitrosti 37 kilometrov na uro obračata v nasprotno smer, boste med manevriranjem na ozkem parkirišču celo imeli občutek, da je Touareg precej manjši, kot je v resnici (obračalni radij se namreč zmanjša za cca. 1 meter). Pri višji hitrosti, ko omenjeni sistem poskrbi, da se zadnji kolesi obračata v isto smer kot sprednji, zaradi česar se izboljša smerna stabilnost ter zmanjša podkrmarjenje, pa zna dokazati tudi med ovinki, da je vsaj malce v žlahti s Porschejevim Cayennom. Vendar pa že kaj kmalu pokaže, da ni bil ravno ustvarjen z mislijo, da bi z se z njim neumorno preganjali med ovinki, zaradi česar je le bolje preklopiti vozni profil iz načina Sport v Comfort. Ter uživati v nestresni ter (resnično) tihi vožnji, kjer boste ob popolnem utišanju 12 (sicer fantastično blagozvočnih) zvočnikov (Dynaudio) slišali zgolj še svoje misli.
A bil bi greh, če ne bi vsaj občasno spodili na pašo vseh 286 »žrebcev«, ki rezgetajo pod motornim pokrovom, ter obenem prisluhnili zvenu žlahtnega šestvaljnika, ki pa naj bi ga Volkswagnovci – tako trdijo – prenehali razvijati že čez sedem let. Trilitrski TDI, pri katerem za prenos moči skrbi klasična 8-stopenjska menjalna avtomatika, je sicer prišel na svet z znakom štirih prstanov, a je kaj kmalu našel pot tudi k ostalim koncernskim znamkam. In kakšen je v praksi? V večini voznih režimov se sicer omenjeni pogonski sklop izkaže za suverenega ter dovolj uglajenega ter (navkljub temu, da velja za nočno moro med člani Greenpeacea), tudi za pohvalno varčnega (cca. 8,5 litrska poraba je povsem realna). Za ta rang vozila, seveda! Motorju morda manjka nekaj več »žmohta« zgolj pod 2.000 vrtljaji, saj se tudi najvišja navorska vrednost pojavi šele pri (za tovrstne turbodizle) dokaj visokih 2.250 vrtljajih. Hkrati malce zmoti še obotavljajoč občutek pri speljevanju, saj se motor zgane za odtenek prepozno, potem ko voznik stopi na plin. A verjemite mi, to so zgolj podrobnosti, katerih povprečen voznik novega Touarega niti opazil ne bo.
In vsi tisti osebki, ki bodo plačali okrog 100 tisočakov za izdatno opremljenega Volkswagnovega terenca, verjetno z njim niti slučajno ne bodo preizkušali mej, ki bi jih sicer lahko. In če povsem odmislim na rivale iz hiš Land Rover (Discovery) in Jeep (Grand Cherokee), ravno Touareg že od nekdaj velja za enega najbolj terensko nastrojenih primerkov, ki se je nekdaj ponašal celo z reduktorjem. Vendar pa navkljub opcijskemu terenskemu paketu (ojačano podvozje, zaščita hladilnika in rezervoarja) slednjega žal nima več v ponudbi, zna s pomočjo serijskega 4Motion pogona (Torsen diferencial), ki poganja vsako kolo neodvisno drugo od drugega, prilesti vse do najbolj odmaknjenih predelov Azavada**. Še posebej, če ob tem vklopite profil Offroad, ki spremeni značaj motorja, menjalnika ter medokolesne elektronike (ob vklopljenem HDC sistemu leze avto po hribu navzdol z zgolj 2 km/h), obenem pa zračno vzmetenje poskrbi, da je podvozje od tal oddaljeno za hvalevrednih 258 mm. Da o vožnji po sveže zasneženem cestišču, po kateri gre »vnuk« nekdanjih službenih vozil slovenske policije kot po tračnicah, niti ne govorim.
Prikrit nastop
Novi Volkswagnov Touareg s »plebejsko« značko na maski precej dobro skriva svojo pravo buržujsko naravo, kar pa se lahko izkaže tudi za precejšnjo prednost. Z njim namreč nagovarja vse uporabnike, ki nikakor ne želijo razkazovati svojega življenjskega sloga, a si vseeno želijo podobno dober avto, kot je kakšen tehnično bližnji Porschejev Cayenne.
A se kljub temu zdi, da bo najnovejši Volkswagnov »oklepnik«, ki je sicer povsem dovolj imeniten, da lahko nažene strah v kosti prav vsakemu prominentnejšemu konkurentu, v naših logih toliko zaželen kot Alpinini čevlji med slovenskimi vojaki. Žal pač še vedno velja, da v tem segmentu vsaj pri nas še kako velja pregovor »Nomen est omen«, kar pa tako ali tako vedo tudi pri Volkswagnu, ki bi njegovo prodajno kampanijo lahko povsem brez problemov naslovili celo s sloganom »China first!«.
Tekst in foto: Urban Acman.
* Dongwu Che je bil oklepni vojaški voz iz lesa, ki so ga uporabljali na Kitajskem že pred cca. 2.500 leti in je varoval vojake pred ognjem in napadalci. Danes velja za svojevrstnega prednika oklepnega vozila.
** Azavad je trenutno nepriznana država na severu Malija, ki so jo spomladi leta 2012 enostransko razglasile radikalne islamske skupine ter uporniški Tuaregi. Po slednjih se sicer tudi imenuje najbolj prestižen Volkswagnov SUV.
Mnenja uporabnikov
20 komentarjev za "Moj mali tank"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glomazni dolgčas.
Bolj mi je interesantno da tale glomaznost že par dni sedi na vrhu novic, čeprav zanima mali krog ljudi, test 508 pa je bil po 2 dneh degradiran nekam u obskurnost druge strani iskanja na googlu čeprav je bil komentarno aktiven in bi verjetno zanimal širšo skupino ljudi. Pa bo le nekaj na sponzorskih sredstvih 🙂
Kaj pa govoriš! To je samo naključje. Svet je poln naključij.
Pogrešam komentarje v stilu “VW za 100 jurjev, ste normalni”!? Oh well…
Who cares! Populacija avtomobilizma dot com praviloma ne kupuje podobnih vozil. 100k? 200k? 400k? Ne igra vloge.
ali je volanski obroč iz Golfa Rabbit?
Mene pa resno moti vsiljevanje ekranov za štimanje klimatizacije. Preprost opravek so zakomplicirali na maximum. Nekaj kar je več kot pol stoletja zahtevalo nič napora in razmišljanja, je zdaj potrebno mnogo več truda za enak banalen opravek. A to je napredek, ne ni. Za mene je to dealbreak.
Se strinam s tabo, pri klasičnih gumbih lahko “miže” nastaviš klimo (tudi temperaturo, če gumb “klika”). Vendar je stvar nedvomno povezana s šparanjem. Ceneje je, če na display, ki je itak že vgrajen, s par vrsticami kode dodaš še klimatizacijo, kot pa da izdelaš namenski panel s fizičnimi stikali, osvetlitvijo, ipd… Pa še bolj fancy izgleda 🙂
Šparanje pri avtomobilu v tem cenovnem razredu na tako vidnem mestu? Come on! Tak display se mi zdi nepraktičen in meni deluje prej cheap kot fancy.
Saj lahko izbereš manjši zaslon, ki ima spodaj še anologne kontrole za klimo.
O pa res, obstaja tudi klasična klima! hvala
Minusi so katastrofalni za ta denar, kako manj “ljudsko” vozilo bi raztrgali za še manjše stvari. Mi je pa osebno navzven grd, sploh ledice so najbrz z allija, zadnje luci so tudi tko tko. Notranjost je pa ok ja,