Koalicijska pogodba je “bolj leva” in “manj sredinska”

Bodoči koalicijski partnerji, Gibanje Svoboda, SD in Levica, so razkrili vsebino koalicijske pogodbe, v kateri so navedli niz ukrepov z različnih področij, pri čemer je socialna nota zelo izrazit vidik besedila. Do rešitev so kritični zdravniki, ekonomisti so zaskrbljeni, delodajalcem številni cilji niso všeč, bolj naklonjeno pa je mnenje sindikatov.

SLOVENIJA > Pogodba predvideva postopni dvig minimalne plače na 800 evrov neto. Napoveduje tudi strategijo za odpravo prekarnosti. Spremembe se obetajo pri študentskem delu in nadzoru dela preko agencij. Spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas nameravajo koalicijski partnerji postopoma znižati na 30 ur.

Usmerjenost v človeka, breme za blagajno

V Združenju delodajalcev Slovenije pozivajo k posluhu za potrebe gospodarstva. Ključno se jim zdi, da se v proces določanja minimalne plače vnovič vključi socialne partnerje. “Kar je meni pri do zdaj znanem iz koalicijske pogodbe všeč, je, da nekako obrača fokus v človeka,” pa je dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Podobno kot delodajalci tudi sindikati pričakujejo ponovno vzpostavitev socialnega dialoga. Pogodba sicer obljublja ponovni zagon delovanja Ekonomsko socialnega sveta.

800

evrov naj bi znašala minimalna neto plača in

700

evrov minimalna pokojnina

Minimalno pokojnino želi vlada v letu 2023 dvigniti na 700 evrov. Preučili bodo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za starostnike in se zavezali k pokojninski reformi.

Ekonomisti se bojijo, da viri za pogodbo, ki viša finančne obveznosti države, niso dovolj dobro opredeljeni. Po besedah profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Marka Pahorja je glede javnih financ v pogodbi precej nevarnih točk. Ekonomsko gledano, meni, je koalicijska pogodba veliko bolj leva in manj sredinska, kot bi odražalo razmerje glasov strank.

Bodoča vlada napoveduje selitev sedežev nekaterih državnih institucij iz Ljubljane v druge slovenske regije.

Konec volilnih okrajev

Koalicijski partnerji zagovarjajo proporcionalni volilni sistem, ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Razširili bi možnost referendumskega odločanja in pretehtali možnost odpoklica voljenih funkcionarjev.

Napovedujejo decentralizacijo, ki jo bodo dosegli z razporeditvijo državnih institucij po območju celotne Slovenije, nov poskus vzpostavljanja pokrajin in prenovo sistema finansiranja občin.

Šolska in zdravstvena reforma

Avtomatizirali bodo dodeljevanje štipendij in subvencij, odpravili bodo izključevanje državne in Zoisove štipendije. Mladim bi dajali spodbude za prenovo starejših hiš na podeželju, obljubljajo tudi višja sredstva za gradnjo študentskih domov.

Obeta se nova bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki naj bi nastajala v sodelovanju s stroko. Napovedujejo, da bodo povečali število svetovalnih delavcev v šolah, uvedli brezplačno prehrano, brezplačen dostop do učnih gradiv in interesnih dejavnosti. Razmislili naj bi tudi o možnosti državnega financiranja zadnjega leta vrtca in o brezplačnem vrtcu za vse.

Javna sredstva za visoko šolstvo naj bi do leta 2026 povečali na vsaj 1,5 odstotka BDP. Zagotovili bodo finančne spodbude za pritegnitev najboljših tujih raziskovalcev ter akademikov.

Načrtujejo izhodno covidno strategijo, s katero bodo družbo pripravili na morebiten novi val epidemije covida-19. Sprejeli bodo interventni zakon o zdravstvu, ki bo vzpostavil ažurne evidence in takojšne skrajševanje čakalnih dob z razpisom, ki bo primarno namenjen javnim zavodom, nato koncesionarjem, na koncu pa tudi zasebnikom.

S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bodo konkurenčno prepoved dela. Pri Zdravniški zbornici in Mladih zdravnikih Slovenije so do slednjega kritični, saj po njihovi oceni ne prinaša rešitve težav, lahko pa vodi v dodatne odhode zdravnikov iz javnega zdravstva. V zdravstveni negi pa so prvi odzivi pozitivni. Med drugim pozdravljajo napoved sprejetja kadrovskih standardov in normativov ter odpravo plačnih nesorazmerij.

Do konca leta 2024 naj bi vlada pripravila celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Več denarja za EPK?

Na področju kulture napovedujejo odpravo najbolj spornih političnih odločitev na področju kulture, ohranitev in razvoj neodvisnih medijev, prenovo in modernizacijo sektorja. Kulturniki v pogodbi pogrešajo vizijo in konkretne rešitve.

Pogodba omenja Evropsko prestolnico kulture. Direktorica zavoda GO! 2025 Kaja Širok je poudarila pomen tega, da je EPK v pogodbi prepoznana kot nacionalni projekt.

---