Ob 19.00 si bo mogoče ogledati Beštrove najzgodnejše filme – Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah iz leta 1922, Kralj Aleksander na Bledu, prav tako iz 1922, in Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino (iz leta 1923), ob teh pa tudi kratki film Marijana Foersterja O Vrba iz leta 1941.

Bešter, fotograf, filmski pionir in lastnik prvega slovenskega filmskega podjetja Slovenija-film, je leta 1922 posnel svoja prva filma. Obrtni list za izdelovanje filmov je prejel 15. februarja 1922. Konec februarja je posnel kratek dokumentarni film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, kar je bil tudi prvi slovenski kinematografski film, premierno pa so ga predvajali 6. aprila 1922 v kinu Ideal v Ljubljani. Istega leta je nastal Kralj Aleksander na Bledu.

Leta 1923 se je lotil svojega najzahtevnejšega projekta Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino, ki je bil do nedavnega evidentiran z vsebinsko smiselnim naslovom Prekop judenburških žrtev. Pred nekaj leti so v Slovenskem filmskem arhivu odkrili manjkajoči uvodni del filma v dolžini 60 metrov, na katerem je tudi izvirni naslov. Filmski trak je bil mehansko preveč poškodovan in skrčen. Ta del tudi v preteklosti ni bil kopiran, izdelana filmska kopija pa ni bila popolna.

Vsi trije filmi so izjemnega pomena za zgodovino slovenske kinematografije in so bili v preteklosti filmološko že dodobra raziskani. Priprave na digitalizacijo, ki je zahtevala tudi temeljit pregled vsega ohranjenega gradiva v arhivu, pa so prinesla nova odkritja, povezana denimo s tehniko obarvanja posameznih prizorov v različnih barvnih odtenkih: modrih, zelenih, rumenih. V zgodovini slovenskega filma so to prvi primeri uporabe tovrstne tehnike na filmu, ki je v osnovi posnet na črno-belem filmskem traku.

Tudi pri Foersterjevem kratkem filmu O, Vrba je šele digitalna restavracija lahko pripomogla k približku prvotne podobe slike in zvoka. Kot so sporočili iz arhiva, so se z digitalno restavrirano različico želeli čim bolj približati izvirni podobi filmov in ob tem ohraniti njihovo avtentičnost.

Več o digitalni restavraciji bodo na večeru spregovorili strokovni sodelavci, ki so spremljali potek digitalizacije in digitalne restavracije, izvajali konzultacije in opravili končni strokovni pregled opravljenega dela. To sta bila Rado Likon in Radovan Čok, direktorja fotografije in izjemna poznavalca filmske slike, ter Roman Marinko, medijski arhivar, specializiran za konzervacijo filmskega traku.

Filme si bomo ogledali ob glasbeni spremljavi. Nove glasbene partiture skladatelja Andreja Goričarja za Beštrove filme bodo premierno izvedli Andrej Goričar (klavir), Luka Železnik (flavta), Uroš Pavlovič (trobenta) in Ana Julija Mlejnik (violina).