V Voličini v občini Lenart naletimo na prav poseben vrt. Ne samo da je vzorno zasajen, njegova posebnost je v tem, da je urejen v obliki Slovenije. Zanj vzorno skrbi Matevž Čuček z družino, ki je lansko leto na vrtu posadil čilije, letos pa slovenske podeželske rastline. Sam ga poimenuje Čili vrt Slovenija. “Ker sem zadnjih pet let ljubiteljsko, za lastno porabo in prijatelje, gojil čilije in mi je zmanjkalo prostora na zelenjavnem vrtu, sem začel razmišljati o posebej vrtu za čilije. Ker sem imel dovolj prostora, sem lahko razmišljal out of the box. Pred tremi leti smo šli z družino na 15-dnevno potovanje po Sloveniji in odkrili kar nekaj lepih kotičkov, hkrati pa vsa leta namenimo vsaj nekaj dni dopusta več izletom po Sloveniji. Želim, da otroci (Ava bo oktobra 7, Zara pa je 1,5 leta), preden bodo začeli potovati sami, spoznavajo Slovenijo,” nam razloži Matevž.

Za izdelavo grede, ki ji je dodajal tipične značilnosti Slovenije, je potreboval tri mesece

Sredi marca lansko leto je začel z izdelavo. Najprej je naredil načrt in zarisal območje 20 krat 14 metrov. Nato je odmeril robove in postavil količke, po katerih poteka meja. Hkrati je iz desk izdelal tudi korita, ki predstavljajo 42-ih mednarodnih mejnih prehodov z vsemi štirimi sosedami. “Kasneje sem meje povezal z vrvjo. Ker je bila notranjost precej pusta, sem izdelal korita, ki predstavljajo slovenska mesta. Nato sem jih še povezal z avtocestnim križem, dodal reke in jezera ter Triglav in morje. Ker mi je bilo to še vedno premalo, sem z vodoodpornimi flomastri na kamne narisal 65 znamenitosti Slovenije in jih dodal na svoja mesta v gredi.”

Lani je na grede posadil 160 čilijev, iz katerih je pridelal okoli 800 začimbnih mešanic

Za vso to delo je porabil približno tri mesece, gredo je izdeloval predvsem po službi: “Ker je bil večino časa lockdown, smo bili precej več doma in je bilo popoldne več časa kot v normalni pomladi. Na kamne sem risal po večerih, ponavadi po 22.00 uri, ko so otroci že spali.
Večino čili sadik sem vzgojil doma in jih po 15. maju presadil v čili vrt. Tam jih je raslo okoli 160 in v celem letu 2020 sem nabral dobrih 25 kilogramov čilija. Skoraj ves čili posušim in ga zmeljem ter izdelam mešanice začimb: mleti čili, dimljena čilijeva sol, mešanice za steak, svinjino, ribe, perutnino, zelenjavo, orientalski in čili za otroke. Te mešanice podarim prijateljem, znancem, sodelavcem kot darilce, iz lanskih 25 kg sem pridelal okoli 800 začimbnih mešanic,” je povedal Matevž Čuček.

FOTO: Toni Konrad/Lanski vrt

Letos so na vrtu slovenske podeželske rože

Letos je Matevž, tudi zaradi preveč dela s predelavo čilijev v začimbne mešanice, v čili vrt posadil slovenske podeželske rože, ki s svojim cvetenjem skrbijo za še bolj barvito kuliso. Pravi, da je z gredo kar nekaj dela, glavni opravili sta košnja in skrb za rastline. Lani predvsem obiranje čilijev, letos predvsem zalivanje ter nega rož: pletje in rezanje odmrlih cvetov. “Na teden gredi posvetim 3 do 5 ur. Predvsem me veseli, da se naši in sosedovi otroci pogosto igrajo v gredi in sproti spoznavajo tudi Slovenijo ter se učijo orientirati po zemljevidu.”

Sicer, razen za izjeme, kot so predvsem kakšni razredi osnovnih šol, ne izvajajo vodenih ogledov, je pa zato vsak dobrodošel, da si vrt ogleda sam s pomočjo info točke in mape.

V lanskem letu je imel v zadnjem tednu pred počitnicami kar devet vodenih ogledov za otroke vrtca in različnih razredov Osnovnih šol Voličina, Korena in Lenart. Greda sicer leži ob cesti, cca. 800 metrov iz centra Voličine proti Zavrhu. Na gredi je urejena info točka, kjer lahko obiskovalci najdejo tudi mapo s podatki o gredi in z opisi vseh na kamnih narisanih znamenitosti. Ob gredi sta tudi dve klopci (Čučkovi jih imenujejo “zen klopci”), kjer se lahko obiskovalci malo odpočijejo s pogledom na gredo in center Voličine. Sicer, razen za izjeme, kot so predvsem kakšni razredi osnovnih šol, ne izvajajo vodenih ogledov, je pa zato vsak dobrodošel, da si vrt ogleda sam s pomočjo info točke in mape.

FOTO: Rebeka Senekovič Čuček/Obisk vrtca iz Voličine, junij 2020

Označenih je 42 mejnih prehodov, prav tako avtocestno omrežje, najdaljše reke, največja jezera, najvišje gore

Greda predstavlja obliko Slovenije, in sicer so njene dimenzije: 19,8 metra največje dolžine in 13,5 metra največje širine. Razmerje glede na Slovenijo je 1:12.750, kar pomeni, da 1 meter na gredi ustreza 12,75 kilometra v naravi. Površina grede znaša 125 kvadratnih metrov. Greda leži na višini 268 metrov nadmorske višine, omejuje jo 121 lesenih količkov in 42 mejnih prehodov, torej ima greda skupaj 163 kotov. Obseg grede, označen z vrvjo, meri 85 metrov.

Mejni prehodi s Hrvaško so še vedno aktivni, meje z ostalimi sosedami pa so veljale pred vstopom Slovenije v schengensko območje.

42 mejnih prehodov prikazuje nekatere mednarodne mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Mejni prehodi s Hrvaško so še vedno aktivni, meje z ostalimi sosedami pa so veljale pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Mejni prehodi z Madžarsko: Pince, Dolga vas, Prosenjakovci in Hodoš. Mejni prehodi z Avstrijo: Čepinci, Kuzma, Gederovci, Gornja Radgona, Trate, Šentilj, Jurij, Radlje, Vič, Holmec, Ljubelj, Karavanke in Korensko sedlo. Mejni prehodi z Italijo: Predel, Učja, Robič, Neblo, Nova Gorica, Fernetiči in Škofije. Mejni prehodi s Hrvaško: Sečovlje, Dragonja, Sočerga, Jelšane, Babno polje, Petrina, Vinica, Metlika, Obrežje, Rigonce, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Dobovec, Gruškovje, Zavrč, Središče ob Dravi, Gibina in Petišovci.

Prikazanih je tudi pet najdaljših rek Slovenije ter Mura kot mejnik med Prekmurjem in ostalo Slovenijo.

Ob tem je na gredi avtocestno omrežje Slovenije, in sicer od Lendave do Kopra, od Karavank do Obrežja, Od Šentilja do Gruškovja ter hitra cesta mimo Nove Gorice do Italije. Prikazanih je tudi pet najdaljših rek Slovenije ter Mura kot mejnik med Prekmurjem in ostalo Slovenijo: Sava ima v Sloveniji dolžino 221 km, Drava 117 km, Savinja 102 km, Soča 96 km, Krka 94 km in Mura 28 km, ob tem pa še 67 km po slovensko avstrijski in slovensko hrvaški meji. Savinja je najdaljša reka, ki teče samo po slovenskem ozemlju.

Na gredi se nahaja tudi Triglav, z 2864 metri višine najvišja slovenska gora, ter slovenski del Jadranskega morja od Debelega rtiča do Sečoveljskih solin, ki meri okoli 46 kilometrov.

Jezera, ki jih prikazuje greda, so med največjimi in najbolj znanim jezeri pri nas. Cerkniško jezero je v času največjega vodostaja daleč največje jezero v Sloveniji, meri okoli 2.500 ha. Ptujsko jezero je s 346 ha največje stalno jezero v Sloveniji umetnega izvora, Bohinjsko jezero pa je največje naravno jezero v Sloveniji, meri 318 ha. Drugo največje naravno jezero je Blejsko, ki se ponaša s slikovitim otočkom na jezeru in meri 147 ha. Prikazana sta še Velenjsko jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja lignita in je priljubljena plaža šaleške kotline in Šmartinsko jezero, ki je priljubljena izletniška točka Savinjske doline. Velenjsko jezero je tudi najgloblje od prikazanih, saj je največja globina jezera okoli 55 metrov. Na gredi se nahaja tudi Triglav, z 2864 metri višine najvišja slovenska gora, ter slovenski del Jadranskega morja od Debelega rtiča do Sečoveljskih solin, ki meri okoli 46 kilometrov.

FOTO: Matevž Čuček/Primeri znamenitosti

FOTO: Matevž Čuček/Primeri znamenitosti

FOTO: Matevž Čuček/Primeri znamenitosti

Zaradi dostopa v gredo na vrtu manjka le Izola

V mejah in na gredah je bilo v letu 2020 okoli 160 sadik 24 različnih vrst čilijev. V letu 2021 čili greda predstavlja slovenski podeželski vrt. “Gre za okoli 100 cvetočih rastlin, ki jih najdemo na slovenskem podeželju in povečini cvetijo večji del leta. Med njimi najdemo nageljne, fajgle, marjetice, mak, astre, lan, cinije, zajčke, čokoladne kozmeje, ognjič, roženkraut in še nekatere druge. Na gredi je prikazanih 42 mest in krajev, od 25 največjih mest v Sloveniji manjka samo Izola, in sicer zaradi dostopa v gredo,” zaključuje naš sogovornik.