Borut Pahor na rdeči preprogi. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Borut Pahor na rdeči preprogi. Foto: BoBo/Borut Živulovič

"Nocoj praznujemo ustanovitev lastne, samostojne, naše države. Mnogi narodi, večji od našega, hrepenijo po njej, pa je nimajo. Mi jo imamo, ni popolna, a je naša," je v uvodu v nagovoru povedal predsednik Borut Pahor.

Po njegovih besedah noben drug prelomen zgodovinski dogodek "ni tako pomemben in odločilen za našo prihodnost, kot je ustanovitev naše države". "Ta čudež na sončni strani Alp nam je uspel pred dobrimi tremi desetletji v času zelo zgoščene zgodovine. Stara celina se je tedaj na prelomu v 90. leta 20. stoletja dramatično spreminjala, demokratična politična pomlad od Baltika do Jadrana, tudi tu v Sloveniji, je preraščala ruševine socialističnih avtokracij, padel je Berlinski zid, izginjala je povojna blokovska delitev sveta in nova geopolitika je rojevala podobo svobodne in združene Evrope," je orisal zgodovinske okoliščine, v katerih se je Slovenija osamosvojila.

"V renesansi demokratične in geopolitične preobrazbe smo bili Slovenci sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, v tem edinstvenem podvigu smo zmagovito uspeli," je poudaril predsednik Pahor.

Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor. Foto: BoBo/Borut Živulovič

"Vključili smo se v EU in Nato, postali aktiven del zahodnega sveta in ugledna država v mednarodni skupnosti. Slovenijo smo razvili v eno najvarnejših držav na svetu. Res je, v teh dobrih 30 letih vsega nismo dosegli in v marsičem resnici na ljubo tudi nismo uspeli. To pripisujem temu, da nismo znali, hoteli ali zmogli razpreti vseh kril naše sposobnosti, ali ni bilo vizije, ali odsotnost voditeljstva ali pa je na koncu umanjkala trmasta volja za sodelovanje. Toda kljub temu v tem trenutku, na začetku nove dobe ponovnega zgoščanja zgodovine, ocenjujem, da je naša Slovenija, naš skupni dom, postavljena na trdnih temeljih, pripravljena, da se spoprime s spremembami in jih obrne v prid naših skupnih stremljenj," je dejal Pahor.

Pahor: Pred nami so zapleteni časi

"Vstopamo v zelo kompleksen, prepleten in zapleten čas v Evropi in svetu. Ukrajina je napadena in v vojni. Skupaj z zavezniškimi državami ji bomo pomagali po najboljših močeh in je ne bomo pustili na cedilu. Prav verjetno je, da vojna ne bo kratka in da bo imela velikanske geopolitične, gospodarske, socialne in čisto človeške posledice za Evropo in svet," je nadaljeval Pahor in dodal, da se v svetu dogajajo spremembe, ki bodo "kolosalne".

Državi, ki sta se stoletja zanašali na nevtralnost (Švedska in Finska), zdaj želita v Nato, skoraj vse države pa so se pognale v tekmo oboroževanja. "Nekatere znatno! Številne države, ki so še do včeraj prisegale na bistveno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, so se prisiljene zaradi novih razmer vračati celo k uporabi premoga. Soočamo se z nevarnostjo prehranske in energetske nepreskrbljenosti," je posvaril predsednik. Potem je po njegovih besedah tu tudi visoka inflacija, ki upočasnjuje okrevanje po koronakrizi in maje temelje socialne stabilnosti.

"Naša država je bila rojena v nedrjih demokratizacije in slovenske politične pomladi. Demokracija je sveti gral naše države. Zelo skrbno moramo paziti, da politična razhajanja ne prerastejo v razkol. To bi nas v primeru težkih odločitev zelo ohromilo. Tega si preprosto ne moremo privoščiti," je poudaril.

Foto: BoBo/Borut Živulovič
Foto: BoBo/Borut Živulovič

Pahor: Z močnim EU-jem bo močna tudi Slovenija

Poskrbeti moramo, tako Pahor, da bo EU še močnejši tako na zunaj kot navznoter, pri tem pa moramo paziti, da ohranimo svojo identiteto. "Mir, varnost in blaginja Slovenije so in bodo v odločilni meri odvisne od miru, varnosti in blaginje Evropske unije, prihodnost Slovenije je v bistvu prihodnost Evropske unije," je opozoril.

"Če smo bili v zelo zgoščenem času zgodovine pred dobrimi 30 leti sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času, ki je pred nami, sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod, z veliko skrbjo za našo državo in Evropsko unijo," je nadaljeval.

Pahor: Razlogov za vdanost v usodo ni

Ob koncu je strnil, da danes nimamo razlogov za pasivno vdanost v usodo, malodušje ali celo strah, tudi zato, ker smo se skozi prelomne izkušnje ustanovitve svoje lastne države in njenega razvoja zgradili tudi kot narodna in državljanska skupnost. "Bolj pomirjena in spravljena sama s seboj. Bolj občutljiva za krivico in pravico. Bolj povezana, solidarna, z veliko človeške dobrote preprostih ljudi," je naštel.

Foto: BoBo/Borut Živulovič
Foto: BoBo/Borut Živulovič

Kot predsednik in kot oče si želi, da bi otroci, ki rastejo v tej skupnosti, "v nas videli upanje, ki bo poganjalo njihovo domišljijo in navdihovalo njihove talente". "Vsi skupaj si želimo, vsi, ne glede na razlike med nami, da bi tudi v tem prihajajočem času zgoščene prihodnosti skupaj ustvarili nekaj takega, zaradi česar bodo naši otroci in naši vnuki čez 30 let tukaj na tem mestu s ponosom govorili o naši dobi," je še dejal.

Pahor: Iskrene čestitke

"Če se ne bomo sovražili in če se ne bomo izključevali, če se bomo pogovarjali in če se bomo slišali, če se bomo upoštevali, če se bomo bodrili, če si bomo pomagali, če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je skoraj vse dosegljivo. Zmoremo, skupaj zmoremo. Sprejmite, prosim, moje iskrene čestitke ob rojstnem dnevu naše lepe države," je sklenil nagovor.

Skupna prihodnost je tudi sporočilo današnje proslave s kulturno-umetniškim programom, ki sta ga letos ustvarila Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Narodno zavest sta se odločila obuditi s Kosovelovimi citati, slovesnost pa povezujejo misli nekaterih znanih Slovencev.

Robert Golob. Foto: BoBo/Borut Živulović
Robert Golob. Foto: BoBo/Borut Živulović

Robert Golob: Ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu državnosti čestital vsem državljanom in spomnil, da smo se pred več kot 30 leti podali na novo in odgovorno pot. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je dejal, da je to eden najpomembnejših praznikov.

Kot je poudaril premier Robert Golob, so časi, v katerih živimo, zahtevni, a prav to, da vemo, da "ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire, nas navdaja z upanjem v svetlo in boljšo prihodnost".

Golob je v poslanici ob robu obiska v Bruslju poudaril, da smo se Slovenci pred 31 leti odločili, da se podamo na pot v družbo, v kateri veljajo vladavina prava, pravila demokracije in v kateri bomo poskrbeli za dostojno življenje vsakogar.

"Ko se danes ozremo nazaj, lahko s ponosom ugotovimo, da smo ne le obdržali samostojnost in neodvisnost, ampak smo v tem času postali tudi ponosni in enakopravni člani širše evropske družine," meni premier.

Hkrati je vsem državljanom zaželel miren prazničen konec tedna, ob 31. obletnici osamosvojitve pa še poudaril, da svoboda ni le beseda, ampak "stanje duha in tisto, za kar se je vedno vredno boriti".

Urška Klakočar Zupančič na slavnostni seji. Foto: BoBo
Urška Klakočar Zupančič na slavnostni seji. Foto: BoBo

Klakočar Zupančič: "Verjamem, da smo na dobri poti"

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji ob dnevu državnosti dejala, da smo na dobri poti in gledamo v pravo smer. Spraševala se je, ali Slovenci res živimo v demokratični, pravni in socialni državi. Ob tem je poudarila, da neskončne delitve niso potrebne, in se zahvalila vsem, ki so se borili za samostojno Slovenijo.

V uvodu je spomnila, da smo Slovenci s Slovenijo prvič v zgodovini dobili lasten in neodvisen prostor pod soncem: "Praznujemo dan, ko smo končno dobili odgovor na to, ali smo kot narod lahko samostojni, neodvisni in ali imamo pravico sami odločati o svoji usodi."

Svojo zavest o narodni pripadnosti in neodvisnosti moramo po njenih besedah živeti in udejanjati vsak dan. Najprej s spoštovanjem do preteklih generacij, do vseh bojev in žrtvovanja. Spomin je tisti, ki nas določa kot ljudi, ki se svojih korenin zavedajo s hvaležnostjo, je poudarila.

Klakočar Zupančič: Sprejmimo zgodovino, takšno, kot je

"Kako lepo bi bilo, če bi sprejeli svojo zgodovino, takšno, kot je, in vso raznolikost slovenskega naroda, kar bi nam moralo dajati trdnost, ne pa razdvojenosti. Če bomo nenehno kopali po zemlji, bomo pozabili, da se življenje odvija tukaj in zdaj, da je samo eno in neponovljivo. Ni nam treba zanikati dela zgodovine, tudi to ne bi bilo prav. Tako kot nam ni treba igrati vloge žrtve," je poudarila.

Neskončne delitve po njenih besedah niso potrebne, prav tako ne večno iskanje svoje ali nove resnice, ki nikoli ne bo absolutna.

Ovir na poti je po njenem mnenju veliko, a niso nepremagljive. Vsaka od njih nas lahko po njenih besedah skrbi, a sama upa, da nam bo uspelo prestopiti vsako od njih, saj zaupa v sposobnosti Slovencev in verjame, da bo Slovenija postala država, kakršno smo si vedno želeli – država upanja in zaupanja, država, v kateri bodo ljudje svobodni in varni hkrati.
Zahvalila se je vsem, ki so se trudili in borili za samostojno Slovenijo, najbolj pa tistim, ki so za Slovenijo dali svoje življenje.

Slavnostne seje DZ-ja so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DS-ja Alojz Kovšca, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ministri, nekdanji predsedniki DZ-ja in nekdanji poslanci, zastavonoše in praporščaki, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, predstavniki verskih skupnosti ter drugi visoki gostje.

Predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Foto: BoBo
Predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Foto: BoBo

Kovšca: Strpnost, sožitje, mir

Slovenske vrednote, kot so strpnost, sožitje in mir, bodo prihodnje generacije gotovo modernizirale, a bodo v svojem bistvu ostale in nikoli ne bodo šle iz mode, je v govoru na slavnostni seji državnega sveta (DS) pred dnevom državnosti poudaril njegov predsednik Alojz Kovšca. Državljanom je zaželel, da bi dan preživeli povezani in prešerno razpoloženi. Kot je v uvodu poudaril Kovšca, je dan državnosti eden najpomembnejših državnih praznikov, s katerim se "brez izjem poistovetimo vsi državljani domovine, ki previdno vstopa v svoja zgodnja trideseta leta".

Današnja slovesnost je po njegovih besedah nova priložnost za prikaz politične korektnosti in medsebojnega spoštovanja z dejanji. "Le opolnomočeni in razsvetljeni voditelji znajo in zmorejo preseči politično razklanost, ki načenja zaupanje pri ljudeh in spodkopava osnovne vrednote, kot so strpnost, sožitje in mir," je dejal.

Nanizane vrednote po njegovem mnenju nikoli ne bodo odšle iz mode, ker so že tisočletja slovenska klasika, ki jo bodo prihodnje generacije zagotovo po svoje modernizirale in kreativno posodobile, v svojem bistvu pa bodo ostale nepogrešljiv identitetni zapis.

Kot je dejal, si bomo leto gotovo zapomnili tudi po izgubi pomembnih ljudi. Med njimi je izpostavil tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil po njegovih besedah neponovljiva zgodovinska in literarna osebnost, predvsem pa navdih Slovencem.

Prav tako je spomnil, da se je pred kratkim poslovil klasični filolog in akademik Kajetan Gantar, ki smo mu po besedah Kovšce lahko najbolj hvaležni zaradi prispevka k ohranjanju humanizma in humanosti.

Borut Pahor med polaganjem venca. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Borut Pahor med polaganjem venca. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Pahor položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn

Predsednik Borut Pahor je pred dnevom državnosti položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ob tem je poudaril, da ne bomo nikoli pozabili pogumnih ljudi, ki so dali življenje, da imamo danes lastno državo.

Nanjo moramo paziti, prav tako tudi širšo domovino, Evropsko unijo, saj nam to zagotavlja mir in blaginjo, je dejal predsednik Pahor.

Pahor je v izjavi za medije poudaril, da je glede na dogajanje v svetu najpomembnejše poslanstvo "zagotavljanje miru, za katerega vidimo, da ni samoumeven". Kot je dodal, si želi, da bi spomenik vsem žrtvam vojn, sicer imenovan tudi spomenik sprave, nagovarjal slovenski narod, da živi v sožitju, strpnosti in medsebojnem spoštovanju.

Slovesnosti ob položitvi venca so se udeležili tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, minister za obrambo Marjan Šarec, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

Kongresni trg v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Kongresni trg v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Številne slovesnosti

Po državi so v petek potekale številne slovesnosti ob dnevu državnosti. Pahor je v predsedniški palači priredil tudi sprejem za svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo. Premier Golob pa se je v okviru obiska v Bruslju udeležil sprejema ob dnevu državnosti za Slovence, zaposlene v evropskih institucijah.

Osamosvojitev Slovenije pred 31 leti

Z dnevom državnosti zaznamujemo dogodke pred 31 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, in sicer Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni RS, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.