ZAKAJ JE ZADKOVIĆ VEČ MESECEV "SKRIVAL" FINANČNE TEŽAVE AKVARIJA? Zdaj ima v rokavu predlog za občinske svetnike

Piran

Pretekli konec tedna je v javnosti odjeknila novica, da je Akvarij Piran zabredel v finančne težave. Te naj bi bile celo tako hude, da bo živalski vrt za morske živali morda celo primoran zapreti svoja vrata. Pod novico, ki je razburila domačine, se je oglasil tudi župan Občine Piran Đenio Zadković in zatrdil, da bo naredil vse, da bo akvarij ostal v Piranu. Hkrati je razkril, da je s tem problemom seznanjen že štiri mesece, kar je še posebej presenetilo Mojco Švonja, ki je na minuli občinski seji obelodanila težave akvarija. "Žalostno in zaskrbljujoče je, da se štiri mesece zadevo drži v "škafetu" in da se o tem ne seznani občinskega sveta. Vsaj neke delne rešitve bi lahko župan obelodanil na občinski seji," pravi občinska svetnica iz stranke SD.

"Štiri mesece se ukvarjamo s tem problemom. Zaradi covida je akvarij zelo slabo posloval in je zato prišlo do 40.000 evrov, morda sedaj že tudi več, velikega dolga. Pogovarjali smo se z ministrstvom in tudi z Morsko biološko postajo Piran, kako rešiti nastali problem. Pogovori še trajajo, iščemo rešitev," je piranski župan Đenio Zadković zapisal pod novico o morebitne zaprtju Akvarija Piran na družbenem omrežju Facebook.

A na finančne težave Akvarija Piran ni opozoril župan, temveč občinska svetnica Mojca Švonja, ki je tudi pripravila svetniško pobudo. "Zadeva je alarmantna, kajti grozi jim zaprtje mestnega akvarija, v kolikor se ne najde rešitve za premostitev nastale finančne krize, ki je zaradi pandemije in zaprtja vseh dejavnosti, med njimi tudi Akvarija Piran, za seboj pustila izpad prihodka. Ob zaprtju akvarij ustvarja približno 8.000 evrov izgube na mesec, ki jih Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran (GEPŠ) nima kje vzeti," je v pobudi zapisala svetnica SD. Kot je nadalje razložila, so bili vsi dosedanji poskusi reševanja nastalega problema zaman.

Po informacijah Švonje naj bi akvarij za okrevanje potreboval približno 25.000 evrov. "Vodstvo šole v pogovorih z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ni bilo uspešno, ko so jim predlagali, da bi krilo nastalo izgubo. Šest mesecev so se pogajali z Nacionalnim inštitutom za biologijo (Morska biološka postaja Piran), nakar so jim tam postavili nesprejemljive pogoje – želijo 500.000 evrov sredstev od MIZŠ in pokrivanje izgube v prvem letu, če bi do nje prišlo," je svoje informacije predstavila svetnica. Ker mora GEPŠ plačevati zaposlene in kriti tekoče stroške, jim jeseni grozi zaprtje, kar pa bi za Piran predstavljajo gromozansko škodo, je prepričana.

Mojca Švonja

Potrebujejo 25.000 ali 40.000 evrov? 

Švonja je zato želela, da se točka o finančnih težavah akvarija uvrsti na dnevni red občinske seje ter da se prične aktivno iskati rešitve. Sama je predlagala, da bi se Akvarij Piran financiral iz turistične takse. Po njenih besedah je bil župan na občinski seji na to temo izredno redkobeseden, šele kasneje, na Facebooku, pa je razkril, da se s tem ukvarja že več mesecev. "Štiri mesece se že pogovarjate, pa o tem javnost ni vedela ničesar. Zakaj sem morala potem jaz to obelodanili na zadnji seji občinskega sveta (OS) Občine Piran?" se sprašuje Švonja in dodaja, da bi od župana pričakovala, da bi na občinski seji predstavil kakšne konkretne rešitve. "Žalostno in zaskrbljujoče je, da se štiri mesece zadevo drži v "škafetu" in da se o tem ne seznani občinskega sveta," meni.

"Če bi se zadeve reševale, potem član sveta zavoda ne bi name apeliral in mi rekel, da je treba zadevo rešiti, da tako ne gre več naprej," razmišlja občinska svetnica, katere informacije se očitno precej razlikujejo od županovih. Kot je pojasnila Švonja, naj bi se akvarij soočal s 25.000 evri izgube, medtem ko je župan govoril o 40.000 evrih.

Na Občino Piran smo se zato obrnili po nekaj pojasnil, a je bil župan veliko bolj zgovoren na Facebooku kot v odgovorih na naša novinarska vprašanja.

Đenio Zadković

Zakaj je Zadković več mesecev molčal? 

Na očitke, da so na občini "skrivali" težave Akvarija Piran, odgovarjajo, da je težave lahko "skrival" zgolj lastnik in ne občina. Prepričani so, da bi moral javnost o tem obvestiti GEPŠ. "Je pa Občina Piran že od prve informacije o finančnih težavah začela prek svojih kanalov lobirati pri lastnikih, da zagotovijo potrebna finančna sredstva," so dodali. Na vprašanje, zakaj občina o tej zadevi ni obvestila niti občinskih svetnikov, so odgovorili: "Svetniki niso bili o tem obveščeni, ker je prevladalo mnenje, da bodo lastniki omenjeno težavo rešili nemudoma." A Akvarij Piran naj bi po naših informacijah v težave zabredel že lanskega novembra, občina pa naj bi, po županovih navedbah, o tem razpravljala že štiri mesece.

O tem, v kakšni fazi so pogovori in iskanje rešitve, naj na občini ne bi vedeli ničesar, čeprav je Zadković na Facebooku zapisal, da so se "pogovarjali z ministrstvom in tudi z Morsko biološko postajo Piran, kako rešiti nastali problem. Pogovori še trajajo, iščemo rešitev." Na Občini Piran so nam razkrili le, da župan sicer razmišlja, da bi med drugim predlagal občinskim svetnikom, da se do konca leta odpovejo sejninam in da se te v obliki finančne pomoči nameni v obliki dobrodelne donacije piranskemu akvariju. Županova želja in cilj, za katera si bo prizadeval, je, da akvarij ostane v Piranu, so dodali.

Ali akvarij potrebuje 25.000 evrov ali skoraj polovico več, pa dodatno niso komentirali. Za več informacij o samem poslovanju in problemih akvarija, smo se obrnili tudi na GEPŠ, a njihove odgovore še čakamo.

Vodja Akvarija Piran: Potrebujemo nove vsebine, podati bi se morali v raziskovalne vode

Da se nahajajo v finančnih težavah, so bili zaposleni v akvariju seznanjeni že lanskega novembra. "Nobena pomoč nas ni zajela, obviseli smo nekje vmes in to se nam pozna," je povedala vodja Akvarija Piran Manja Rogelja. Sama rešitev vidi v tem, da jih prevzame Nacionalni inštitut za biologijo ter da se podajo tudi v raziskovalne vode. "Nekako po zgledu akvarijev in živalskih vrtov po svetu, ki svoj obstoj opravičujejo s tem, da so raziskovalno dejavni, da vračajo naravi s tem, da skrbijo za živali v naravnem okolju. Takšne projekte nato prikazujejo v akvarijih in s tem osveščajo javnost. Mi se trudimo delati na tem po svojih zmogljivostih, ampak pod srednjo šolo smo relativno omejeni," pojasnjuje Rogelja.

Kot dodaja, bi moral akvarij živeti povsem drugače kot trenutno. "Mi smo bili v lanskem letu dvakrat povsem zaprti za javnost in v tem času smo zreducirali živali skoraj na minimum, saj nam dolgo niso dovolili delati in je bilo zanje nemogoče skrbeti. Že zaradi tega se je sistem zapiral in ugašal. Živali so šle ven in nazaj notri, niso imele časa za klimatizacijo. Sploh lani je bil to velik problem. Pri neprilagojeni ribi pa pride hitro do obolevanj in poginov. Je bilo kar naporno," se spominja vodja akvarija, ki upa, da bodo dobili nove vsebine in da jih bo v prihodnjih mesecih obiskalo čim več ljudi, da se bodo lahko postavili nazaj na noge.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija