Koalicijska pogodba že dviguje prah, zdravniki na nogah

Poglejmo, kakšno je dejansko stanje v dveh največjih bolnišnicah v državi. V ljubljanskem UKC ima od 1014 tam zaposlenih zdravnikov, 372 soglasje za delo zunaj ustanove, na štajerskem  je od 530 zdravnikov takšnih 130. V največji bolnišnici popoldne dela slaba tretjina, v UKC Maribor pa četrtina zdravnikov, a ukinjanje dodatnega dela ni rešitev in zdravnike postavlja v neenak položaj, opozarjajo Mladi zdravniki Slovenije.

"Veliko različnih poklicev se poslužuje tovrstnega dela. Vsak zdravnik, ki opravi nek pregled ali poseg ,s tem na nek način v bistvu skrajšuje čakalne dobe, ne glede na to, kdaj to počne," povejo pri Mladih zdravnikih. Podobno opozarjajo tudi v Zdravniški zbornici, kjer so zapisali še, da "birokratsko omejevanje obsega in organizacije dela zdravnikov v razmerah, ko jih primanjkuje vsaj tisoč, lahko vodi v dodatno zmanjšanje kapacitet slovenskega zdravstvenega sistema". "Problem je, ker je zelo nenatančno definirano, kaj to pomeni, tako da je to lahko zelo slaba rešitev, ali pa čisto v redu. Problematično je, če bi se nič drugega spremenilo in bi zdravniki zaradi tega nehali delati nadure," pravi Igor Muževič.

A kandidat za zdravstvenega ministra v bodoči vladi že miri svoje zdravniške kolege: odprava popoldanskega dela pri zasebnikih je umeščena v drugi del koalicijske pogodbe, torej v bolj odmaknjeno prihodnost. Konkurenčne klavzule v obstoječem sistemu ne bo. "Tu se pogovarjamo o letu 2024, ko sprejmemo sistem, podoben kot velja v zahodnih državah, ko bodo imeli zavodi nek drug status. Naš namen je, po tem, ko vzporedno sistem stabiliziramo s konsenzom, s strokovnimi, z vsemi akterji in deležniki v zdravstvenem sistemu, da s širšo javnostjo najdemo način, da izberemo zdravstveni sistem za novih 20 let," pove Danijel Bešič Loredan.

Veljali bodo doslej še nesprejeti standardi in normativi za zdravstvene delavce, torej koliko in kako naj bi delali za določeno plačilo. "Z objektivnimi merili se bo dalo izmeriti, kdo dela več, kdo dela tudi boljše," še dodaja Loredan. To bi bila podlaga tudi za višje plačilo in nagrajevanje znotraj matične ustanove in bi bilo za razliko od trenutne ureditve konkurenčno plačilu zasebnikov.