Pričakovanja slovenskih kolesarjev so bila velika. Predvsem Tadeja Pogačarja, vodilnega kolesarja na lestvici Uci, in Mateja Mohoriča, ki je lani zmagal na spomeniku Milano – San Remo. Če bi Mohorič ubranil zmago, bi postal prvi kolesar po Švicarju Eriku Zabelu leta 2001, ki bi mu to uspelo. A razpletlo se je drugače. Prvega od petih letošnjih spomenikov je dobil Nizozemec Mathieu Van der Poel. Ciljno črto je prečkal s 15 sekundami prednosti pred zasledovalno skupino, v kateri je bil najhitrejši Italijan Filippo Ganna, za njim pa sta ciljno črto prečkala Belgijec Wout van Aert in Tadej Pogačar. Mohorič je pristal na 8. mestu, Luka Mezgec je bil 23, Jan Tratnik 91., Domen Novak pa 163.
Tadej Pogačar je bil pred dirko prvi favorit za zmago. Mnogi so celo napovedovali, da bi lahko osvojil vseh pet spomenikov v letošnji sezoni, a hkrati poudarjali, da bo zaradi širokega kroga najkakovostnejših kolesarjev najtežji ravno prvi. Kljub temu, da je pristal na četrtem mestu, po dirki ni bil razočaran. »Ni obžalovanja. Ekipa je opravila popolno delo, pripeljala me je v zadnji napad, a nisem imel dovolj moči za samostojen napad. Van der Poel je bil premočan, nisem mu mogel slediti. Hitro je naredil razliko, tudi na spustu je bil boljši. Sprintal je, mi trije zasledovalci pa nismo mogli narediti česa podobnega. Najboljši mož je tokrat zmagal. Vedel sem, da bo težko, imam pa visoka pričakovanja na tej dirki v prihodnjih letih,« je misli strnil Tadej Pogačar. »Naredili smo, kar smo lahko. Naše zamisli smo izpolnili, toda tokrat smo naleteli na močnejšega, Mathieu je bil nepremagljiv,« je podobno kot Pogačar razmišljal Andrej Hauptman, športni direktor ekipe UAE Emirates.
114. dirka Milano – San Remo se je kot vedno odločala v zadnji slabi uri. 27 kilometrov pred ciljem na zadnjem vzponu na Poggio je Pogačar napadel, sledili pa so mu lahko le Van der Poel, van Aert in Ganna. Pred vrhom vzpona pa je postalo očitno, da je tokrat najmočnejši Nizozemec, ki je odlično kolesaril tudi na spustu in tako svoji državi priboril prvo zmago na tej dirki po letu 1985. Pred 62 leti je to dirko dobil Van der Poelov že pokojni dedek Raymond Poulidor. »Vedno sem si želel dobiti to dirko, to je bila ena večjih želja za letošnjo sezono. Zato sem moral tvegati, samostojen napad bi se lahko izkazal kot 'samomor', a po zaslugi mojega odličnega razpoloženja se ni. Ko sem po napadu pogledal nazaj, sem videl, da sem si priboril nekaj prednosti. To mi je vlilo še dodatnih moči, da sem lahko zdržal do konca,« je pojasnil Mathieu Van der Poel.
Matej Mohorič se je moral letos zadovoljiti z osmim mestom. »Ni bilo dosti drugače kot lani, le da tokrat malenkosti niso bile na moji strani. Pričakovali smo napad Pogačarja, žal nisem imel pravih nog, da bi lahko sledil četverici,« je na cilju povedal Gorenjec in dodal: »Naslednjih šest tednov je najpomembnejših, zvrstilo se bo osem enodnevnih dirk, ki skupaj predstavljajo spomladanski cilj sezone. To vrhunsko formo želim zadržati do dirke Liege-Bastogne-Liege konec aprila.« Poseben draž mu predstavlja Pariz-Roubaix. »To je dirka, ki si jo najbolj želim zmagati. Potrebuješ veliko sreče, odlične noge in da se tisti dan poravnajo zvezde,« je o glavnem cilju pomladi razpredal Mohorič.