V GZS-Zbornici komunalnega gospodarstva ocenjujejo, da je sprejem zakona o varstvu okolja prvi korak k odpravi petnajst let trajajoče agonije nedelujočega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji, ki je rezultiral v kupih neprevzete odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč s strani nekaterih družb za ravnanje z odpadno embalažo oziroma nosilcev skupnih načrtov pri komunalnih podjetjih. Tragedija je, da si slovenska gospodinjstva prizadevajo ločevati odpadke, ki potem ostanejo na nelegalnih skladiščih komunalnih podjetij in predstavljajo okoljsko, sanitarno in požarno tveganje za okolje.
GZS-Zbornica komunalnega gospodarstva pozdravlja sprejem Predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in poziva k sprejemu zakona v Državnem zboru RS. S tem bodo v slovensko zakonodajo prenesene zahteve evropske direktive 2018/851/ES ter sprejeti zakonski nastavki za nujno potrebno ureditev razmer na področju odpadkov in proizvajalčeve razširjene odgovornost. Pri komunalnih podjetjih še vedno ostaja prek 8700 ton neprevzete komunalne odpadne embalaže, do česar po sprejemu zakona o varstvu okolja ne bi več prihajalo. Predlog novega zakona o varstvu okolja, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, je v četrtek prejel zeleno luč vlade. Gre za sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov kot zaradi prenosa direktive EU v slovensko zakonodajo, pojasnjuje vlada. Predlog med drugim na novo celovito ureja ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.
Prevzemi od gospodinjstev ločeno zbrane komunalne embalaže tudi letos ne potekajo tekoče, saj nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo te ne prevzemajo redno. In to kljub temu, da so sprejete vse zakonske podlage, da do tega ne bi več prihajalo. V prvih devetih mesecih sta le dve družbi izpolnili svoje obveznosti o količinah prevzete mešane komunalne odpadne embalaže od komunalnih podjetij; kar štiri družbe pa kljub zakonskim določilom svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Tako je v prvih devetih mesecih pri komunalnih podjetjih ostalo prek 8.700 ton komunalne odpadne embalaže, ki so jo komunalna podjetja prevzela od gospodinjstev, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa je ne prevzamejo. Zato so v GZS-Zbornici komunalnega gospodarstva prepričani, da je rešitev v obliki ene organizacije za posamezni odpadkovni tok najustreznejša rešitev za slovenski prostor. Na tak način bo povsem jasno, kdo je zadolžen za izpolnjevanje okoljskih zahtev, in izgovarjanje posamičnih organizacij glede neizpolnjevanja obveznosti z namenom zmanjševanja stroškov ne bo več mogoče. Tako kot pri zbiranju komunalnih odpadkov, kjer se natančno ve, katero komunalno podjetje je na posameznem območju zadolženo za zbiranje odpadkov in ti ne ostajajo ne prevzeti na dvoriščih gospodinjstev.
V zbornici pozdravljajo tudi rešitev, ki jo predvideva ZVO-2, da bodo ustanovitelji in upravljavci neprofitne organizacije za posamezni odpadkovni tok proizvajalci, ki dajejo na trg istovrstne proizvode. Na ta način bodo proizvajalci neposredno zainteresirani za doseganje okoljskih ciljev in uporabo tistih materialov, ki bodo najmanj obremenjujoči za okolje. Proizvajalci so po svoji ekonomski vlogi zainteresirani, da je odstranjevanje odpadkov po končani uporabi izdelkov, ki jih dajejo na trg, stroškovno učinkovito in neprofitno. To pa potrošnikom daje zagotovilo, da se izdelki zaradi uvedene polne proizvajalčeve odgovornosti ne bodo nekontrolirano podražili.
Direktor GZS Sebastijan Zupanc nam je povedal, da si trenutno komunalna podjetja pomagajo s prijavami družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki ne prevzemajo redno le-te Inšpekciji RS za okolje in prostor (IRSOP). V večini primerov inšpekcija ustrezno z odločbo prisili DROE, da embalažo prevzame. Žal pa že naslednji teden ta ista DROE zopet ne prevzema nakopičene od gospodinjstev ločeno zbrane embalaže. Kot primer je navedel, da je IRSOP v VOKA Snaga Ljubljana samo v drugi polovici leta že izdala 7 odločb različnim DROE. Ali je IRSOP tistim DROE, ki ponavljajo vedno isto kršitev naložilo denarno kazen, pa mu ni poznano.
Sara Bertoncelj