1.) Nataša Pirc Musar v svojih predstavitvah volivkam in volivcem stalno poudarja predvsem svojo nestrankarstvo ter dve vrednoti: človekove pravice in vladavino prava!
2.) Res je, da ni članica nobene stranke, a kot strokovnjak za področje prava in kot izjavlja sama, zagovornica človekovih pravic, se postavlja na stran ljudi, politikov in njihovih naslednikov, ki v preteklosti in še danes ne poznajo ter ne priznavajo nekaterih osnovnih človekovih pravic!
3.) Če bo tudi kot predsednica Slovenije nadaljevala s stališči, ki jih zastopa v zadnjih medijskih nastopih, bo v nasprotju s Pahorjem delila Slovenke in Slovence!
4.) Zgodovina jo bo, če bo želela ali ne, sodila po njenih dejanjih in ne besedah!
Nataša Pirc Musar, pravnica, je brez dvoma izobražena za področje komuniciranja, saj je v te namene kar nekaj časa kot novinarka preživela v ZDA in Združenem kraljestvu! To pomeni, da pozna načine komuniciranja, poročanja in komentiranja. Verjamem, da pozna profesionalen, pošten način dela v smislu informiranja gledalcev in poslušalcev. Prepričan sem, da pozna tudi način, kako je mogoče ljudi zavajati in jim podajati le delne informacije. Pozna tudi način, kako se izogniti neprijetnim vprašanjem, oziroma podati zamegljene odgovore. To Nataši pride prav.
V naši, poudarjam naši, torej od vseh Slovenk in Slovencev, RTV hiši, so novinarji še vedno družbeno politični delavci, zato neprijetnih vprašanj za Natašo skorajda ni, kajti za njih je le ona prava kandidatka za predsednico Slovenije! Z analizo preteklega poročanja in komentarjev je dokazano, da so novinarji informativnega programa večinsko v službi enega političnega nazora. Takih se je v zadnjih 30 letih, ko so bile večino časa na oblasti v levo nagnjene vlade, nabralo “jebeno več”, kot je poudaril Marcel Štefančič!
Od Jankovićeve sramote se ni ogradila
Kot rečeno, Nataša je profesionalka, ki zna s svojimi dejanji slediti predvsem interesom ekonomsko močnih, z besedami pa se predstavlja drugačna! Verjetno bo taka ostala tudi v primeru, če pride na predsedniško funkcijo. To sklepam po ogledu njenih nastopov. Brez zadržkov lahko zapišem, da verjamem, da ne bo zastopala vseh Slovenk in Slovencev. Še posebej so me k takemu razmišljanju pripeljali njeni bledi komentarji agresivnih, nedostojnih, lahko bi rekel v maniri levičarskih politikov, “fašistoidnih“ nastopov premierja Roberta Goloba in tovariša Zorana Jankovića. Prvi je rekel: “Zagotovo ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo, kar bi Slovenijo obrnilo v mračne čase zadnjih dveh let in tega si zagotovo nihče ne želi.”
Izjav drugega na komemoraciji ob dnevu mrtvih ne bom niti omenjal! Gospa Nataša teh izjav ni obsodila, čeprav bi jih moral celo ombudsman takoj obravnavati. V uredništvih nevtralnih medijev bi se morale prižgati vse rdeče luči, kajti živimo v demokraciji, a žal so vsi tiho! Oglašajo se samo “temne” sile, kamor očitno po mnenju obeh gospodov sodim tudi sam. Nataša se ne zna distancirati ali vsaj natančno omejiti od ljudi, ki še danes kljub razpoložljivim dokumentom, odkritju dolgo skritih okostij po skrivnih jamah, raztresenih po Sloveniji, po vojni ubitih ljudi, ostajajo na okopih, za Slovence uničujoče revolucije!
Ali o tem Nataša, zagovornica človekovih pravic, res ne ve nič? Zasledovanje Borisa Pahorja se je začelo leta 1952 in nekoliko popustilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (dokumenti). Kot pravnica in kot kandidatka za predsednico Slovenije bi morala o tem vedeti vse, kajti kaj takega se niti slučajno ne sme več ponoviti! Boris Pahor je o tem zasledovanju, ki so ga predpisali komunisti in izvedli s pomočjo Udbe, v knjigi Moje suhote zapisal: “In se jih je človek smel bati, saj so ti znali skaziti življenje.” Torej, kako je z njenim odnosom do človekovih pravic v času komunizma? Ali jih bo morda obsodila kot predstavnica vseh Slovenk in Slovencev? Ali se bo raje družila z ljudmi, ki ta dejstva razlagajo kot potvarjanje zgodovine? Sicer je treba vedeti, da so se revolucionarji v zadnjem času zatekli le h govoru o narodnoosvobodilnem boju in o revoluciji ne vedo nič. Morda o tem tudi Nataša ne ve nič!
Pozor! Res je, da je v sedanji družbi težko gojiti spomin. Zgodovinski spomin so objektivni dokumentirani pretekli dogodki, družbeni spomin je tisto, za kar se ljudje odločijo, da si bodo zapomnili, kulturni spomin pa sestoji iz zgodb, dogodkov, ljudi in drugih pojavov, za katere se neka družba odloči, da si jih bo zapomnila kot gradivo za svojo identiteto! Torej pri tem ne sme biti sprenevedanja, saj zgodovina določa našo identiteto! Čim bolj je narava nekega režima totalitarna, tem bolj se skuša prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin. Ljudje si zapomnijo samo tisto, kar jih danes učijo, da si morajo zapomniti. Iz zgodovine komunističnega totalitarizma vemo in poznamo, kako je to mogoče doseči preko medijskega monopola nad informacijami in s pomočjo izobraževalnega sistema. To se nam je dogajalo, in se nam dogaja še danes, v Sloveniji, v času demokracije, pred našimi očmi! To je možno zato, ker je nekaterih “jebeno več”. In ti si želijo stvari postaviti “na pravo mesto, smer” – če bo treba, tudi s t.i. sindikalnim bojem, silo? Še malo, pa bomo vsi akterji, ki smo od začetka sodelovali v osamosvajanju Slovenije, mrtvi in med ljudmi bo obveljalo, da je bil prvi in edini “osamosvojitelj” Milan Kučan. Da, res je sodeloval in to dobro, a šele po jasni odločitvi ljudi. Še danes se sliši njegova izjava, da samostojna Slovenija ni bila njegova opcija!
V zvezi s kulturnim spominom je za ga. Natašo ključno vprašanje, kaj meni o Resoluciji evropskega parlamenta z dne 2. 4. 2009, s katero je EU parlament obsodil, poudarjeno pa je bilo, da nobena politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine. Istočasno se v resoluciji obžaluje, da celo 20 let po razpadu komunističnih diktatur v nekaterih članicah še vedno neupravičeno omejujejo dostop do dokumentov (pri nas so jih v maju 1990 večino pod vodstvom zadnjega šefa UDBE, tov. Ertla, zažgali). Kaj si torej o tem misli Nataša? In ali je dopustno, da ta dokument do danes ni bil sprejet v našem parlamentu?
In nenazadnje je zanimivo tudi njeno stališče v zvezi s človekovimi pravicami ter delovanjem Ustavnega sodišča. Nataša očitno ne pozna ali ne želi poznati ekspertize prof. dr. Lovra Šturma v zvezi z odločbami vlade v času kovidne krize in odločitvijo Ustavnega sodišča z vidika načel legalitete in sorazmernosti. Profesor Šturm je jasno zapisal, da je bilo vse, kar je bilo narejeno, narejeno izključno za obvarovanje človeških življenj!
V vseh mednarodnih pravnih aktih, dokumentih, resolucijah OZN, WHO, je na vrhu lestvice brezpogojno varovanih ustavnih vrednot nedotakljivost človeškega življenja. Vsi v svetu so iskali izhode iz stiske. In za to je šlo v času COVID 19, ko nismo vedeli o virusu nič in nismo imeli zdravila! Ali si upa zatrditi, da bi bili predlogi manjšinske vlade Janeza Janše, v smislu omejitev gibanja, sprejeti? Naj na tem mestu glede očitkov na račun omejitev pri nas ponovno omenim pripombo dr. Maria Fafangela, da je v Trstu, kjer živi, pred njegovo hišo stal vojak, zaradi česar je bilo gibanje omejeno na 200 metrov! Glede ravnanja z demonstranti ni smiselno izgubljati besed. Jasno je, da so ti želeli zapirati, ovirati promet, jasno je, da so bili nasilni, jasno je, da so želeli ovirati tuje predstavnike v Ljubljani, v času našega predsedovanja EU!
Naj pripomnim, da sem kot zdravnik najbolj zgrožen nad našimi mediji in nekaterimi politiki, ki so nas ves čas načrtno zavajali glede ukrepanja zdravstvenih oblasti po svetu in o njihovi uspešnosti (primer Švedske). Ponovno prosim vse bralce in seveda tudi ga. Natašo, da si pogleda dokument: Policy Respons to the Coronavirus Pandemic. Mimogrede, ob sicer težki situaciji, ki smo jo imeli v Sloveniji, ob povsem neurejenih razmerah v naših domovih za starostnike in številnih umrlih, smo kljub temu po številu smrti zaradi Covod 19, “šele” na 11. mestu v Evropi. To v primerjavi z osatlimi državami ni rezultat slabega dela stroke in politike. Pred nami so po številu umrlih na milijon prebivalcev Madžarska, Poljska, Češka, med drugim tudi Anglija, Švedska in Belgija!
Naj zaključim, da smo v preteklosti imeli neizobražene revolucionarje, komuniste, ki so bili ljudski v besedah, po premoženju ali po uporabi zaplenjenih hiš, vil, opreme in načinu življenja pa so bili daleč od tega. Celo na področju zdravstva, za katerega je gospa Nataša omenila, da bo njena prva skrb njegova ureditev, so predniki tistih, s katerimi se sedaj druži, ki so njeni somišljeniki in ki naj bi bili njeni volivci, poskrbeli najprej zase s posebnim sanatorijem Emona in s posebnim denarjem.
Toliko o načelih predsedniške kandidatke!
PS. Sedaj bi bilo zanimivo slišati izjavo dr. Erika Breclja o tem, kaj si misli o predsedniški kandidatki. Predvidevam, da se ne bo javil, čeprav je vsem znan kričač!
Janez Remškar, dr. med.