Slovenija
35984 ogledov

Novosti pri upokojevanju v letu 2022

Upokojenci Saša Despot
Moški bodo dobili občutno višje pokojnine.

Ena največjih sprememb v letu 2022 je bistveno višji odmerni odstotek za moške, ki se bodo upokojili. V letu 2021 je bil ta 59,5 odstotka, v leta 2022 pa bo 61,5 odstotka.

Od leta 2023 bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe za moške in za ženske enak in bo znašal 63,5 odstotka.

Če znaša pokojninska osnova tisoč evrov, bi se moškemu leta 2021 odmerila pokojnina v višini 595 evrov, leta 2022 v višini 615 evrov, leta 2023 pa v višini 635 evrov, razlika je torek 40 evrov na mesec. Bi pa v prvem primeru moški (če je star vsaj 60 let) dobil zagotovljeno pokojnino 620 evrov, ki pripada vsem, ki imajo ob upokojitvi vsaj 60 let in 40 let delovne dobe.

Pri 1500 evrih pokojninske osnove bi novi upokojenec leta 2021 dobil 893 evrov pokojnine, leta 2022 923, leta 2023 pa 953 evrov pokojnine.

Upokojenka bi tudi v letu 2021 in 2022 dobila pokojnino, ki je za moške predvidena v letu 2023. Povedano drugače, pri enaki pokojninski osnovi (plačanih prispevkih) bi ženska v letu 2021 dobila slabih sedem odstotkov višjo pokojnino. Pri 1400 evrih pokojninske osnove je to 56 evrov razlike na mesec. 

Najnižja pokojnina od 1. maja 2021 dalje znaša 279,56 evra in se bo le še usklajevala tako kot druge pokojnine in ne več na novo določala.

Zagotovljena pokojnina znaša 630 evrov

Zagotovljena pokojnina od 1. maja 2021 dalje znaša 620 evrov in se bo usklajevala tako kot druge pokojnine.

Najnižji znesek invalidske pokojnine za zavarovance, ki so pokojnino pridobili po določbah ZPIZ-2 od 1. maja 2021 znaša 388,54 evra in tudi ta znesek se bo v prihodnje usklajeval tako kot pokojnine.

S 1. januarjem 2022 se bo zahtevana starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine za vdovo oziroma vdovca zvišala na 58 let (nastop t. i. čakalne dobe pa na 53 let).

Z Zakonom o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 162/21 – ZPIZ-2K), ki se uporablja od 1. novembra 2021, je bil pojem pokojninske dobe brez dokupa, določene v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, razširjen še na obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, toda pod pogojem, da se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje že pred 31. decembrom 2012, vendar le do prve prekinitve zavarovanja in ob pogoju plačila prispevka.

Vsem, ki jim ob upokojitvi te dobe niso priznali, bo ZPIZ v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeril pokojnino.

Pogoj za upokojitev v letu 2022 je 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Vsaj 65 let stare osebe se lahko upokojijo z najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva;

2. služenja obveznega vojaškega roka in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in

3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.


Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se s predpisanih 65 let starosti starostna meja zniža:

ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in

moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirana doba),

osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Šteje 24 najugodnejših zaporednih let

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero se v letu 2022 še razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka pokojninske osnove, za moške pa v letu 2022 znaša 28,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se pri ženski odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka, pri moškem pa v letu 2022 za 1,32 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,68 odstotka, za moškega pa v letu 2022 za 0,66 odstotka.

Tudi v letu 2022 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. 

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v letu 2022

Vdova oziroma vdovec v letu 2022 praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58  let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

dezurni@styria-media.si

 

Komentarjev 9
  • Laura_Deblois 09:36 01.januar 2022.

    Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec 27416 evrov plače. V prostem času delam 3 ure na dan. pojdite na to stran za več podrobnosti............ >>>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑫𝒐𝒖𝑰𝒏𝒄𝒐𝒎𝒆.𝐜𝐨𝐦

  • Naklonsky 15:26 29.december 2021.

    Kot je znano, je bila najnižja odmerna pokojnina na podlagi najnižjega odstotka, obenem pa še bolj ali manj prisiljen odhod v upokojevanje v času Bratuškove. Kasnejše revalorizacije pokojnin kljub obljubam zastopnikov upokojencev, Desusa, nikoli niso bile realizirane.

  • rd2dmk2 15:19 29.december 2021.

    vau kakšna razlika cela 2%.. ja lepo... ampak menda še vedno obstja predpis da zavarovanec ne more iztožit neplačanih prispevkov za pokojnino od podjetja, če ni že v proceduri odhoda v penzijo in tako mnogi med njimi tudi jest nikoli ...prikaži veči ne bomo dobili pokojnino za debo, ko smo delali pa nimamo plačanih prispevkov. in še nekaj ko so uvedli 3 steber je bil pogoj minimalni donos 2%, danes so sredstva na skladih in gre v minus. drugo pa v nadaljevanju