'Tako hitro, kot je smučal Jure Franko, naj BiH napreduje na poti v EU'

Na Bjelašnici so se leta 1984 odvijale nepozabne smučarske tekme. Jure Franko, ki je na odprtju iger tudi nosil jugoslovansko zastavo, je z osvojitvijo srebrne medalje v veleslalomu postal legenda, simbol enotnosti in ponosa.

"Igre v Sarajevu so bile, kot je pred dnevi v eni svojih kolumn zapisal legendarni slovenski novinar Branko Soban, zadnje olimpijske igre s človeškim obrazom. Bile so izjemen športni dogodek, ki je združil srca in duše vseh nas, ki smo takrat lahko spremljali ta nepozabni spektakel. Te zimske olimpijske igre so predstavljale vrhunec športa, strpnosti in enotnosti," je v svojem nagovoru uvodoma povedala Nataša Pirc Musar.

Tudi sama se kot navdušena športnica in navijačica spominja, kako so se športnice in športniki z vsega sveta zbrali na prenovljenem stadionu Koševo. Kot 16-letnica je takrat strastno navijala za naše športnice in športnike. "Naši športniki so bili junaki, ki so nosili naše barve, naše zastave. In prav tukaj na Bjelašnici so se odvijale nepozabne smučarske tekme, ki so povezovale ljudi in narode. Jure Franko, ki je takrat nosil jugoslovansko zastavo, je postal legenda, simbol enotnosti in ponosa vseh v nekdanji skupni državi."

Vendar pa kljub vsemu navdušenju in veselju, ki smo ga delili ob teh igrah, nikakor ne moremo prezreti dejstva, da je kasnejša zgodovina žal prinesla tudi temno plat, je poudarila. "Sarajevo, ki je bilo nekoč prizorišče športnega spektakla, je postalo žrtev krute vojne, in tudi to mesto, kjer zdaj stojimo, je bilo priča tragičnim dogodkom, ki si jih nihče od nas ni predstavljal niti v najhujših nočnih morah."

Kot je še dejala, nas letos čakajo nove, poletne olimpijske igre, po daljšem obdobju ponovno na evropskih tleh, v Parizu. In to v času, ko po svetu divja kar 55 oboroženih konfliktov. "V času antične Grčije je veljalo, da med olimpijskimi igrami velja premirje za vse vojne. Želim si, da bi nam letos uspelo doseči vsaj to, čeprav bi, tukaj moramo biti iskreni, vsi skupaj, vključno z OZN, morali narediti mnogo več. Šport ima moč povezovanja ljudi in držav ter prispeva k mednarodnemu sodelovanju in razumevanju različnih kultur, zato verjamem, da lahko tudi s pomočjo športa dosežemo to premirje."

Po njenih besedah so se zbrali, da počastijo spomin na tiste nepozabne trenutke iz leta 1984 in odprejo progo, ki nosi ime po Juretu Franku, junaku Sarajeva 84. "S tem dejanjem želimo ohraniti duh tistega časa, ko smo verjeli v enotnost in hkrati v raznolikost. Slovenija si želi, da bi tako hitro, kot je Jure Franko vozil tistega 14. februarja leta 1984, Bosna in Hercegovina napredovala na poti v Evropsko unijo. Da bomo nekoč na mednarodnem parketu spet nastopili skupaj – kot Team Europe."

Na srečanju s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto, Kemalom Ademovićem, predsedujočim Predstavniškemu domu Parlamentarne skupščine BiH, in Marinkom Čavaro, predsedujočim Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH, je Pirc Musarjeva ponovno z zadovoljstvom poudarila, da so odnosi med državama zelo dobri in tradicionalno prijateljski. "BiH je pomembna gospodarska partnerica Slovenije in tudi druga največja prejemnica slovenske razvojne pomoči."

V luči evropske perspektive BiH je poudarila, da je pred BiH še nekaj tednov na voljo za "skok na vlak, ki pelje do marčevske pozitivne odločitve Evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj". "Pred BiH so številni izzivi na poti do članstva v EU. A to ni nič izjemnega, nič unikatnega. Z izzivi, ki niso bili lahki, so se v preteklosti soočale bolj ali manj vse kandidatke, tudi Slovenija. Zgodovina Evropske unije je zgodovina kompromisov. Močno si želim, da tudi BiH stopi na to pot in s tem na pot še hitrejšega napredka in razvoja," je še dodala.

Ob koncu obiska bo predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil obiskala tudi vojaško bazo v Butmirju, kjer jo bo sprejel poveljnik sil EUFOR Althea, generalmajor Lŕszló Sticz. Sestala se bo tudi s poveljnico Natovega poveljstva v Sarajevu, brigadirko Pamelo McGaha, ter s pripadnicami in pripadniki 48. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v okviru obeh misij. Slednjim se bo zahvalila za predano opravljanje njihovega poslanstva, nudenje podpore pri reformi varnostnega sektorja v BiH ter za prispevek pri zagotavljanju stabilnosti v državi.