Samo ja pomeni ja

Režijski celovečerni prvenec angleške igralke Emeralde Fennell Obetavna mladenka je metoojevski ženski revanšistični film, ki kljub ljubki vizualni poštirkanosti zelo nazorno prikaže, kako v sodobni družbi spolne zlorabe in spolni plenilci uživajo tiho odobravanje.

Carey Mulligan bo 25. aprila za vlogo “angela uničenja” v Obetavni 
mladenki morda osvojila svojega prvega oskarja.
Carey Mulligan bo 25. aprila za vlogo “angela uničenja” v Obetavni mladenki morda osvojila svojega prvega oskarja. 

Tridesetletna Cassie (Carey Mulligan) je nekdanja študentka medicine, ki še vedno živi pri starših. Po samomoru svoje najboljše prijateljice, ki ni psihično prebolela skupinskega posilstva na študentski zabavi, Cassie ni mogla zaživeti običajnega življenja in je svoje skrito poslanstvo našla v tem, da je spolnim plenilcem grenila življenje in jim delila lekcije. Živela je pravzaprav dvojno življenje. Čez dan je delala v lokalni kavarni, ponoči pa se je prelevila v femme fatale in se odpravila na “lovski pohod” po nočnih klubih in barih. Njen modus operandi je bil vedno enak, in sicer pretvarjati se, da je mrtvo pijana in kot taka lahek plen za tako imenovane spolne predatorje, ki so želeli izkoristiti njeno okajenost. Že na prvem “pohodu”, ko si je Cassie za tarčo izbrala mladega poslovneža, pa dobimo šolski primer upravičenosti zahtev o spremembi definicije posilstva “Samo ja pomeni ja”.

Nedopustno tiho odobravanje družbe

Emerald Fennell, ki ima za seboj precej pestro igralsko kariero in je nazadnje odigrala vlogo Camille Parker Bowles v zelo uspešni nadaljevanki Krona, je za nameček med moškimi igralci namensko izbirala obraze iz generičnih komedij, s katerimi je želela še bolj poudariti, da nevarnost preži povsod in kako se tovrstnih praks poslužujejo tudi na videz nedolžni “mamini sinčki”. Kot je dejala Fennellova v več intervjujih, je v času njenega odraščanja (in verjetno še vedno) spolna zloraba pijanega dekleta uživala splošno odobravanje, z zagonom gibanja Me Too pa je, kot kaže, želela s prstom pokazati tudi na to spregledano nedopustno tiho odobravanje družbe.

V filmu krivde sicer ne zvali samo na moške, ampak okrca tudi ženske. Cassie si med drugimi tako privošči tudi sošolko s fakultete, ki je prisostvovala skupinskemu posilstvu na študentski zabavi, ampak se je od tega raje ogradila z “amnezijo”. Pošteno lekcijo pa je dala tudi dekanji medicinske fakultete, ki je primere spolnih zlorab serijsko pometala pod preprogo, da ne bi uničila ugleda bodočim zdravnikom. Tudi s samo formo filma, ki se karikirano diči s pastelnimi barvnimi toni in poštirkano scenografijo, se zdi, kot da bi želela prikazati, kako se te ekscese v sodobni družbi olepšuje in zavija v celofan.

Kandidatka za oskarja

Fennellova je scenarij sicer končala leta 2019 in ga prodala producentski hiši ameriške igralke Margot Robbie. Mnogi so zato pričakovali, da bo naslovno vlogo “angela uničenja” odigrala prav Robbiejeva, a odločili so se za Carey Mulligan. Ta je z zanjo neobičajno vlogo zaplavala na povsem novo igralsko področje in ponovno postregla z izvrstno, večplastno igro, ki je krhka in diabolična hkrati. Mulliganova je že osvojila nagradi Zveze losangeleških filmskih kritikov in Narodnega združenja kritikov, 25. aprila pa se bo potegovala tudi za oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo. Ne gre spregledati, da je Mulliganova nazadnje odigrala še eno odlično vlogo, in sicer v filmu The Dig - na Netflixu.


Najbolj brano