Katere sorte in hibridi žit nastajajo po svetu, nam je razložil Primož Titan iz podjetja RGA ter predstavil, kako napredujejo pri razvoju pšenice trajnice in pri ustvarjanju pšenice, ki bi z boljšim črpanjem dušika tudi boljše uspevala. Titan je med drugim predlagal, da bi po zgledu tujine tudi v Sloveniji morali razmisliti o povezavanju kmetov za semensko proizvodnjo.
Slišali smo tudi dr. Vladimirja Mikliča, kako nove sorte poljščin razvijajo na Inštitutu za poljščine in zelenjavo Novi Sad. Od tod prihaja vsaka sedma sončnica, ki jo gojijo na svetu. Ta inštitut je v 80 letih ustvaril 1.400 sort in hibridov več kot 50 rastlinskih vrst, nekatere gojijo v več kot 30 državah, tudi v Ukrajini, Rusiji, Indiji, Kanadi, Argentini, Iranu, Turčiji, na Kitajskem …
Z biotehnologinjo s Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Barbaro Pipan, direktorjem podjetja RWA Simonom Grmovškom in Joži Cvelbar z direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu pa smo na okrogli mizi nakazali pot in ukrepe, s katerimi bi prebudili semenarstvo v Sloveniji. Pogovor je povezoval dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje, ki sodi pod Kmetijski inštitut Slovenije.
Dejan Pristovnik, svetovalec področja in koordinator skupine specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem, iz NLB, je povedal, da v njihovi banki ocenjujejo, da bo slovensko kmetijstvo v prihodnjih treh do štirih letih potrebovalo od 450 do 480 milijonov evrov posojil za financiranje svojih investicijskih projektov. Spomnil je, da njihova banka mladim prevzemnikom kmetij ponuja daljši moratorij na odplačevanje posojila.
Tjaša Perković, vodja sektorja za finančne spodbude pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu, je napovedala, da bo njihov sklad junija objavil nova razpisa za kmetijstvo: na enem bodo ponujali posojilo za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kateri razpisi so že odprti, pa lahko preverite na www.srrs.si.
Predstojnik Infrastrukturnega centra Jable dr. Blaž Germšek je na okrogli mizi, h kateri je povabil poznavalce semenarstva, opozoril na več vidikov, o katerih bi morali spregovoriti tudi odločevalci. Med drugim je opozoril na pomen financiranja novih sort, sprožil vprašanje subvencij za kmete žlahtnitelje in kot izziv skupaj z gosti omenil dva svetova: v enem je klasično in v drugem ekološko semenarstvo.
V drugem delu, ki je bil posvečen energetiki v kmetijstvu - tako porabi energije kot kmetijskih virih za energente - je spregovoril mag. Tomaž Poje z oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Udeležence konference je seznanil z zanimivimi aktualnimi kazalniki in trendi pri porabi energije v slovenskem in evropskem kmetijstvu. Predstavil pa je tudi priložnosti, ki jih kmetijska panoga lahko ponudi s področja obnovljivih virov ter nanizal nekaj predlogov za zmanjšanje porabe energije v kmetijstvu.
Prisluhnili smo tudi okrogli mizi o izzivih in priložnostih pri fotovoltaiki in agrovoltaiki v kmetijstvu, ki jo je povezoval urednik portala Financ o okolju in energiji Borut Hočevar. Njegovi sogovorniki so bili Boštjan Turinek#Boštjan Turinek), direktor sektorja za obratovanje in razvoj v Elektru Celje, Miran Kavrečič, vodja oddelka splošne analitike v HSE in Borut Bizjak, direktor proizvodnje energije v Petrolu.
Pozvali so odločevalce v vladi, naj naposled le dorečejo pogoje za postavitev sončnih elektrarn tudi na kmetijskem zemljišču ter tako omogočijo dvojno izrabo prostora oziroma sobivanje med pridobivanjem hrane in energije. Pri tem je Miran Kavrečič predstavil pilotni projekt, s katerim želijo skupaj s partnerji iz tujine preveriti, katere kulture bi bile najbolj primerne za sobivanje s sončnimi paneli. Poskusno agrovoltaično leseno konstrukcijo nameravajo v okviru tega projekta postaviti prav na posestvu Kmetijskega inštituta v Jabljah.
Spoznali smo tudi več dobrih energetskih praks, kot so energetska kmetija iz Bašlja pri Preddvoru, samooskrbna vas Zavrate in uspešno sodelovanje Kmetijske zadruge Sloga s kmetijami in enim od slovenskih energetskih podjetij pri postavljanju novih sončnih elektrarn.
