Revščina. Če bi vas vprašali, kaj po vašem mnenju najbolje opisuje Romunijo, državo v jugovzhodni Evropi, bi vas večina izstrelila to besedo. Toda brcnili bi v temo. Odkar je namreč Romunija del Evropske unije in je začela prehod v demokracijo in kapitalistično tržno gospodarstvo, so zanjo značilne visoka rast, nizka brezposelnost in upadanje inflacije. Vse to se pozna tudi v denarnicah Romunov, saj je povprečna plača lani znašala 780 evrov. Za primerjavo: pred 20 leti je bila sedemkrat nižja. Da dodana vrednost na zaposlenega ves čas raste, imajo zasluge tudi v avtomobilski industriji, katere sopomenka je znamka Dacia. Njena zgodba je predvsem zgodba o uspehu. Danes ima status največjega izvoznika med romunskimi podjetji in ustvarja blizu tri odstotke BDP. A Dacia ni edina.
V času komunizma je bila Romunija največja proizvajalka avtomobilov v vzhodni Evropi, kar pa se je po revoluciji leta 1989 spremenilo. Vrsta domačih proizvajalcev, kot so podjetja Tractorul Brasov, ARO in Oltcit, je namreč bankrotirala. Namesto njih so željo po investiranju pokazala številna tuja podjetja, med njimi Audi, Hyundai, Mercedes, Peugeot, Toyota in Volvo. Med večjimi vlagatelji je bil Ford, ki je za 57 milijonov ameriških dolarjev kupil tovarno v Craiovi, vanjo vložil dodatnih 675 milijonov in napovedal, da bo do leta 2010 proizvajal 300.000 vozil na leto. Za vlaganje so se odločili tudi pri Renaultu, v Dacio in tovarno v Pitestiju pa so od leta 2004 vložili skoraj tri milijarde evrov. »Tovarna v Pitestiju je zdaj primerljiva s preostalimi avtomobilskimi drugje po Evropi in je povsem drugačna od tiste, ki jo je bilo na istem kraju mogoče videti leta 1999,« je dejal nekdanji prvi mož skupine Dacia-Renault v Romuniji Jerome Olive. Kljub vsem vlaganjem je Romunija izgubila status največje proizvajalke avtomobilov v tem delu Evrope in danes gleda v hrbet Češki, Madžarski, Slovaški in Poljski. Celotna proizvodnja se namreč giblje okrog številke 500.000.
Romunski kupci vse zahtevnejši
Med starejšimi vlagatelji na romunskem trgu je tudi Opel, ki je prisoten od leta 1998. »Romunom je blizu naša filozofija. Inovacije, ki jih razvijamo za premijska vozila, so na voljo širšemu krogu kupcev. Kakovost naših izdelkov tukaj cenijo, zato nam prodaja ves čas narašča,« pravi direktor Opla Romunija Cristian Milea. Romunski kupci postajajo vse zahtevnejši, saj si zaradi rasti plač lahko privoščijo več. »Danes so jim pomembni varnost, nizka poraba goriva in sodobne tehnologije. Avtomobili so vse bolje serijsko opremljeni, z veliko asistenčnimi sistemi,« dodaja Alin Radu, prvi mož Suzukija v Romuniji. Romunski trg ima seveda velik potencial, saj na ozemlju živi 20 milijonov ljudi.
Da bi industrija v zahtevnih koronskih razmerah preživela, je potreben zasuk od proizvodnje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem do proizvodnje električno gnanih; prvi, ki je proizvedel električni avto, je bil Renault z dacio spring. V nasprotnem je ogroženih več 10.000 delovnih mest. »Brez robotizacije, digitalizacije in prehoda na zelene energije ne bo več šlo, če želi romunska avtomobilska industrija ostati konkurenčna. Proizvodnja električnih avtomobilov sicer prinaša nekaj izzivov v povezavi z baterijami, a je dejansko hitrejša, do okolja prijaznejša in tudi dobičkonosnejša, saj je potrebnih manj rezervnih delov,« pojasnjuje analitik Marius Haratau. Seveda pa v Romuniji ne proizvajajo le avtomobilov, temveč tudi rezervne dele. Tako so postali glavni evropski dobavitelj žičnih napeljav in menjalnikov. Da gre za velik posel, priča podatek, da je v Evropi celoten trg rezervnih delov leta 2025 ocenjen na 664 milijard evrov. V celotnem sektorju sicer deluje več kot 600 podjetij, med katerimi je veliko tujih tudi zato, ker so plače v primerjavi z razvitejšo zahodno Evropo še vedno nizke. Povprečna plača v romunski avtomobilski industriji je tako 5,1-krat nižja kot v Franciji in 6,6-krat nižja kot v Nemčiji. V panogi je sicer zaposlenih več kot 200.000 ljudi, njihova urna postavka je v povprečju 4,9 evra, med njimi je četrtina starih od 50 do 64 let ter so blizu upokojitve.
Na cestah so predvsem umazani
Da bi se čim hitreje prilagodili na tehnološki šok, veliki igralci ogromno investirajo v raziskave. Samo Renault ima tako v inženirski diviziji v Romuniji zaposlenih več kot 2000 ljudi, razvojne centre s skupaj več kot 8000 zaposlenimi imajo tudi Bosch, Autoliv, Continental in Hella. Čeprav se sliši veliko, to dejansko ni. Na Poljskem, na primer, v raziskave vlagajo osemkrat več denarja kot v Romuniji, na Madžarskem petkrat več. Porsche je v Timisoari nadgradil svoj razvojni center, ki trenutno zaposluje 250 ljudi. »Ko smo prišli na romunski trg, so nas navdušile kreativnost, fleksibilnost in želja po učenju med ljudmi,« pravi Dirk Lappe iz Porscheja.
V avtomobilski industriji se sicer na leto obrne okrog 30 milijard evrov, kar pomeni 14 odstotkov v celotnem BDP in 26 odstotkov vsega izvoza, ob avtomobilih pa proizvajajo tudi večnamenska vozila, avtobuse in tovornjake. »Velik izziv je pripraviti industrijo na zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki mora postati nevtralen do leta 2030,« se zaveda Mihai Boldijar iz Roberta Boscha, ki dobro ve, da industrijo čaka veliko dela, če želi ostati konkurenčna. »Toda avtomobilska industrija ima v Romuniji veliko težo, zato jo podpira tudi vlada.« Nič čudnega, saj so po proizvodnji na 10. mestu v EU.
Na romunskih cestah se vozijo predvsem umazani avtomobili, njihova povprečna starost je kar 16,9 leta. Nekaj časa so imeli tako imenovani davek na onesnaževanje, kar je prodajo rabljenih avtomobilov občutno znižalo s 301.000 leta 2008 na 95.000 tri leta pozneje. Davka od leta 2017 ni več, prodaja rabljenih pa je lani dosegla 500.000 enot. »Če ne bo ovir za uvoz starih avtomobilov z Zahoda, bo Romunija kmalu postala evropski smetnjak,« je prepričan analitik Adrian Negrescu. Za primerjavo: v prvih treh mesecih lani so registrirali 20.762 novih in kar 101.299 rabljenih avtomobilov.
