Roman Anéantir opisuje Francijo v letih 2026 in 2027, ko je
Roman Anéantir opisuje Francijo v letih 2026 in 2027, ko je "država v zatonu", buržujskim elitam pa se vseeno ne piše tako zelo slabo. Foto: EPA
Sorodna novica Michel Houellebecq: Serotonin

65-letni francoski pisatelj, avtor romanov Serotonin in Podreditev, čigar dela so redno prevajana tudi v slovenščino, je v petek izdal svoj novi roman Anéantir (Uničiti). Zajetna zgodba, ki se razteza na 730 straneh, je že v prvi izdaji dobila naklado 300 tisoč izvodov.

Uničiti nas popelje v čas pred (fiktivnimi) predsedniškimi volitvami v Franciji leta 2027: Marine Le Pen je odstopila kot voditeljica Nacionalnega zbora, skrajni desničar Éric Zemmour pa je še vedno kontroverzna politična osebnost.

V romanu se pojavi tudi predsednik Macron, čeprav ni poimenovan z imenom, pa tudi Bruno Le Maire, trenutno minister za gospodarstvo in finance. Bolje rečeno: Le Maire, ki je sicer Houellebecqov dober prijatelj, je navdihnil lik fiktivnega Bruna Jugea, enega od protagonistov romana.

V romanu je Juge izrazito kritičen do predsednika v odhajanju (implicitno je mogoče razbrati, da je to Macron); na neki točki izjavi, da ima državnik "eno samo politično prepričanje: 'Ustvarjen sem bil za predsednika.'". Po dveh mandatih takega predsedovanja je Francija v Houellebecqovih očeh dežela na kolenih, ki jo pesti visoka stopnja revščine in nezaposlenosti.

V angleškem prevodu bo roman izšel šele v drugi polovici letošnjega leta, različice v italijanščini (Annientare), nemščini (Vernichten) in grščini pa izidejo že v prihodnjem tednu.

Pazljivo zgrajena drža reakcionarnega depresivneža
V povezavi z novim romanom je Houellebecq dovolil en sam intervju, in sicer za časopis Le Monde; v njem je bolj ali manj zasmehoval lastno razvpitost. "Pišem, da mi ploskajo. Ne zaradi denarja, ampak zato, da sem ljubljen, občudovan," je med drugim pripomnil.

Roman se je nezakonito na spletu pojavil že pred božičem – uradno pa so ga izdali 7. januarja. Foto: AFP
Roman se je nezakonito na spletu pojavil že pred božičem – uradno pa so ga izdali 7. januarja. Foto: AFP

Michel Houellebecq o svoji domovini pogosto piše v tonu satire, a je pogosto v dialogu z resničnimi družbenimi spremembami.

Ko je leta 2015 izdal uspešnico Podreditev, v kateri Francija (leta 2022) izvoli muslimanskega predsednika, je roman prispeval k vsesplošnemu strahu pred "muslimansko prevlado v Franciji". Izrisal je popolno predrugačenje francoske družbe: veljati začne šeriatsko pravo, ki uzakoni poligamijo, ženske zavija v čador in pošilja za štedilnik, versko nekompatibilnim intelektualcem ob radodarni nadomestni renti jemlje službe, Jude pa pošilja v izseljenstvo. (Houellebecq je tistega leta v intervjuju za Guardian na vprašanje, ali je islamofob, odgovoril z "verjetno"). Z romanom Serotonin, ki je bil kritika globalizacije in Evropske unije (pisatelj sam je namreč velik evroskeptik), je delno napovedal gibanje rumenih jopičev.

Sorodna novica Michel Houellebecq: Podreditev

"Ob Serotoninu so kmalu po izidu mnogi zapisali, kako genialno da je napovedal gibanje rumenih jopičev (francoskih, ne slovenskih), toda v resnici je roman napovedal fenomen socialne (oz. fizične) distance," je v svoji recenziji ob izidu slovenskega prevoda zapisal Simon Popek. "Florent-Claude se resda ne izolira zaradi pandemije, izolira in družbeno se odtuji zaradi občutka številnih osebnih porazov in spiritualne izpraznjenosti. Čeprav: si kdo upa trditi, da Houellebecq v sklepnem dejanju, ko se Florent-Claude seli v novo stanovanje, v katerem se bo popolnoma odklopil od sveta, ni mislil na covid-19? "Na oknih so bile rolete, za katere sem se že dan po vselitvi odločil, da jih za vekomaj spustim. Bil je tudi jašek za smeti, kar me je po mojem mnenju dokončno premamilo; po eni strani sem z uporabo jaška za smeti in po drugi strani z novo uslugo dostave hrane, ki jo je vpeljal Amazon, lahko dosegel skoraj popolno avtonomijo"."

Kaj pravijo prvi bralci?
Prvi kritiški odzivi na roman Anéantir so mešani. Časopis Le Monde ga opiše kot "politično srhljivko, ki vodi v metafizično meditacijo". In še: "Najbolj pronicljivi deli romana so tisti, kjer mu ob vsej osamljenosti in propadu uspejo bežne geste, ob katerih ti gre na jok."

V reviji l'Obs pa, nasprotno, ocenili, da je "predolg in dolgočasen". Houellebecqov protagonist si, kot po navadi, rad privošči tirade zagrenjenosti, sovraštva in jeze. Mediapart piše: "Vse te odpor vzbujajoče besede so destilirane v majhnih odmerkih kot v molovskem tonu."