Hrvaška je v schengensko območje vstopila opolnoči, s tem pa je bil po 31 letih odpravljen nadzor na meji s Slovenijo. Zapornice na mejnih prehodih med državama so odtlej dvignjene, tam ni več mejnih kontrol, omogočen je prost pretok prometa. Vsi potniki lahko mejo prestopijo kjer koli, še vedno pa morajo imeti s seboj veljavni osebni dokument.
Barbara iz Ljubljane je doslej na Hrvaško hodila predvsem od junija do avgusta in, kadar se je le dalo, ob najmanj prometno obremenjenih dneh in urah. Tik za mejo imajo namreč družinsko hiško. "Na višku sezone je tudi velik izziv skočiti čez mejo nazaj na slovensko obalo, saj so bile ceste skoraj popolnoma ohromljene od kolon, ki so stale na poti proti mejnim prehodom. Vstop Hrvaške v schengen bo pomenil predvsem bolj neomejeno gibanje v prometu in posledično večjo izkoriščenost vikenda, saj bo lažje 'na hitro' skočiti čez mejo za konec tedna," je dodala za STA.
Podobne izkušnje ima tudi Petra iz okolice Ljubljane, ki z družino dopustuje na Krku v mobilni hiški, zato hodijo na Hrvaško od aprila do začetka novembra. "Seveda se veselimo, da tudi Hrvaška končno vstopa v schengen v upanju, da razni naknadni ukrepi ne bodo preprečili prostega prestopa meje. Stanje v kolonah na meji je bilo ob vikendih včasih neznosno, kljub hudi gneči pa odprto le eno ali dve okenci za pregled dokumentov. Prost vstop v državo pomeni absolutno hitrejšo pot brez nepotrebnega čakanja na mejah," je izpostavila.
Zelo podobno upata tudi Dragica in Marija, prva pavšalistka v kampu v Poreču, druga lastnica hiše v Crikvenici. Obe sta za STA ocenili, da je večurno čakanje v kolonah potrata časa. Za 160 kilometrov dolgo pot je bilo včasih potrebnih tudi po šest ur. Izpostavili pa sta še manj nestrpnih voznikov na cesti, manj pregretih avtomobilov in predvsem manj izpustov v zraku.
Marija je ob tem dodala še, da zlasti v času sezone ne bo treba iskati bližnjic in obvozov, da bi se izognili kolonam na meji.
Tudi Danijela, ki živi na hrvaški strani meje blizu mejnega prehoda v Sečovljah in se vozi na delo v Slovenijo, upa, da ne bo več gneče za prestop meje. "Več bom znala povedati čez dva tedna," je sicer dodala za STA. "Poleti je grozno, ker je vedno gneča in dolge kolone, zato je kar naporno, ko moram iti delat in ko se vrnem," je še pojasnila.
Obremenjenost lokalnih cest izpostavljajo tudi domačini v Dobovi. Še posebej v zadnjih dveh koronskih letih, ko so na meji pregledovali PCT pogoje, so bili namreč zlasti poleti priča večkilometrskim kolonam, ki so se vile vse od mejnih prehodov do Brežic.
Domačini sicer izpostavljajo, da s Hrvaške na slovensko stran hodi delat precej Hrvatov, medtem ko bodo Slovenci najverjetneje čez mejo zdaj lažje skočili v večje trgovske centre, zlasti prodajalne z gradbenim materialom, saj je do hrvaškega Zaprešiča zanje bistveno krajša pot kot denimo do Novega mesta. "Drugo vprašanje pa je, kaj bo s cenami na Hrvaškem po uvedbi evra," je ob tem izpostavil eden od domačinov.
Prehajanje meje bo na obmejnih delih tako verjetno intenzivnejše, zlasti pa lažje in bo državi bolj povezalo, pričakujejo sogovorniki. Ali kot je sklenila Marija: "Vsekakor se novega režima meje veselimo. Smo spet bratje."
Manj optimističen je Joško Joras, ki živi v neposredni bližini mejnega prehoda Sečovlje, na območju, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Hrvaški. Ta arbitražne razsodbe ne priznava, zato so mu hrvaške oblasti z izvršbo zasegle kmetijsko zemljišče, za katerega je plačeval najemnino slovenskemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
"Zame se nič ne spremeni. Jaz sem še vedno na ozemlju, na katerem se mi kratijo človekove pravice in se mi dela škoda. Dobesedno bi rekel, da se izvaja etnično čiščenje na tem prostoru," je za STA dejal Joras. Pojasnil je, da ima zemljišča v najemu, država pa opušča pristojnosti, čeprav je ustava jasna in arbitražni sporazum ni bil sprejet.