DL: Cviček skozi čas - Od zvizhka do cvička

5.1.2024 | 14:10

Potna listina Bohuslava Skalickega

V arhivskih škatlah novomeške enote arhiva do zdaj še nismo našli konkretnih zapisov, ki se navezujejo na cviček. Drugače je, ko prelistamo starejše izdaje slovarjev ali knjig.

Najstarejši do zdaj najden slovenski zapis cvička sega v drugo polovico 18. stoletja. Marko Pohlin je leta 1781 izdal slovensko-nemško-latinski slovar Tu malu besediše treh jezikov ter pod črko Z uvrstil tudi besedo ZVIZHK. Razlaga, ki ji sledi, je zapisana v tiskani gotici – Trestwein, kar pomeni vino iz grozdnih tropin. To lahko in pitno pijačo so delavci pili po težjih opravilih, saj skoraj ni vsebovala alkohola.

Besedo cviček v naslednjih letih vse pogosteje najdemo v slovarjih in drugače izdanih tiskanih virih. Koroški jezuit Ožbalt Gutsman je osem let za Pohlinom v nemško-slovenskem slovarju uporabil izraz ZVIZHEK. Valentin Vodnik je omenil cviček leta 1806 v pesniški zbirki Pesmi za pokušino, vendar je besedo napisal kot ZVIZHIK. Urban Jarnik, koroški župnik, v etimološkem slovarju Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Inner-Oesterreich cvičku leta 1832 spet vrne samoglasni e, torej ZVIZHEK. Le dve leti pozneje Jožef Blaznik v slovensko-nemškem slovarju besedo cviček opiše kot grenko in kislo vino. Skoraj dve desetletji pozneje nam nemški slovar bratov Grimm ponudi razlago glagola zwitschern (cvičkati), ki izhaja iz nemške govorne rabe in pomeni zvrniti enega, torej (s)piti pijačo.

Dolenjska kapljica ima dolgo tradicijo, njen okus se je skozi stoletja spreminjal, tudi poimenovanje je v virih različno, toda ostalo je sporočilo, ki sega vse do konca 17. stoletja. Valvasor je takrat v Slavi vojvodine Kranjske dolenjsko vino označil za zdravo, saj osrečuje boga in ljudi. Vino, ki so ga pridelovali v okolici Novega mesta, je poimenoval kar veseljak (Frölichmacher). Konec 19. stoletja je Gustav Pire v Kmetijskih in rokodelskih novicah poročal, da se dolenjskega vina res ne da primerjati s šampanjcem, a gre vsekakor za zdravo in pitno namizno vino. Menil je, da je vsako naravno vino, ki se pije v zmernih količinah, zdravo.

Dejstvo je, da je trtna uš v drugi polovici 19. stoletja postavila vinarstvu in vinogradništvu nove temelje. Spremenile so se sorte in kakovost vina. Tudi cviček pri tem ni bil izjema. Čeh Bohuslav Skalicky, znan vinogradniški in kletarski strokovnjak, je od leta 1895 deloval v Novem mestu in skrbel za obnovo vinogradov po napadu trtne uši. Postal je vinarski nadzornik, kmetijski svetnik in od leta 1921 ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Leta 1909 je na razstavi kranjskih vin v Pragi ugotovil, da tudi Čehom cviček prav ugaja, če ni »prekisel in pretrd«.

Arhivski viri, ki se ustvarjajo in ohranjajo, nam skozi desetletja delijo nova znanja in spoznanja, ki vedno znova postajajo navdih slikovitim zgodbam.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Dunja Mušič, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Novo mesto