Svete Višarje so okronale svetega Primoža

Svetišče treh narodov je bilo prizorišče enega od najbolj čarobnih dni v zgodovini slovenskega športa. Danes v Rim le še po rožnato majico.
Fotografija: Primož Roglič je v zadnjem delu odločilne etape na pedala pritiskal z dušo in telesom. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Primož Roglič je v zadnjem delu odločilne etape na pedala pritiskal z dušo in telesom. FOTO: Jože Suhadolnik

Kakšno vzdušje in kako neverjetna zmaga! Takšno dramo zna pripraviti samo Primož Roglič, s katerim dobesedno diha vsa Slovenija. Dobršen del slovenskega življa je to počel na Svetih Višarjah, kjer smo doživeli enega najbolj čarobnih dni v zgodovini našega športa. Krona kolesarskega praznika pa je bila rožnata majica, v kateri bo 33-letni Rogla danes triumfalno prijezdil v Rim kot šampion 106. Gira.

Svete Višarje so svetišče treh narodov, vendar so bil v soboto povsem slovenske. Že zjutraj se je začela proti njim viti kolona pohodnikov in tudi tistih, ki so si za vzpon priskrbeli vozovnice za gondolo. Skorajda vsi so nosili slovenske zastave, italijanske je bilo med njimi stežka najti. Svete Višarje so res postale kolesarska Planica, a tokrat Roglič ni padel, kot Feniks je vstal iz pepela in poletel svoji najlepši zmagi v karieri naproti.

Kulisa je bila neverjetna, svetišče obdano z Julijskimi Alpami, nanj je vodila betonirana kozja pot, ob njej pa je bilo na tisoče Slovencev, ki so upali, da bo Roglič nadoknadil 26 sekund zaostanka za na današnjem štartu še rožnatim Geraintom Thomasom.

Ko te ne zaustavi padla veriga

Na brutalno strmem vzponu je Roglič začel lomiti britanskega tekmeca, vendar, kot se zanj spodobi, ni šlo brez dramatičnega zapleta. Nekje na sredi klanca se je snela veriga z njegovega kolesa. Pedala je zavrtel v prazno in sestopil, nato pa verigo vešče vrnil na njen pravi položaj. Zaradi strmine se ni mogel sam pognati naprej proti vrhu. Pomagal mu je njegov mehanik, pa tudi krepak slovenski možak, ki ga je porinil nazaj na pravo pot in si lahko pripiše nekaj zaslug za zmagoslavje, ki je sledilo.

Trenutek, ko se zaveš, da si dobil Giro. FOTO: Jože Suhadolnik
Trenutek, ko se zaveš, da si dobil Giro. FOTO: Jože Suhadolnik

Roglič je do mehanskih težav izničil 16 sekund Thomasove prednosti, moral bi jo le še deset, vendar se je tedaj »števec« bržkone zavrtel nazaj na štartnih 26. Roglič se ni pustil zmesti, na pedala je pritisnil z dušo in telesom in ob huronskem navijanju rojakov v cilj prikolesaril na 1. mestu z velikim naskokom pred tekmeci. Etapa je bila že njegova, ampak ni prišel ponjo, temveč po rožnato majico.

V njej je 37-letni Thomas, ki je štartal za Slovencem, proti vrhu vidno pešal. Za Rogličem je zaostal 40 sekund v etapi, 14 sekund v skupnem seštevku. Slovenska navijaška ekstaza je bila popolna, tako kot veselje Rogličevih moštvenih kolegov iz Jumba Visme v cilju. Spontano so tekle solze sreče, tako pri velikem šampionu kot pri njegovih najbližjih.

Primož Roglič je rožnati šampion 106. Gira. FOTO: Jože Suhadolnik
Primož Roglič je rožnati šampion 106. Gira. FOTO: Jože Suhadolnik

Dokončana slovenska trilogija

»Ne vem kolikokrat sem jokala danes, ko sem videla vse te ljudi. Vsak Slovenec, ki je prišel sem gor, je bil za Primoža. To je nekaj nepredstavljivega. To mi je pomenilo več kot zmaga, nekaj takšnega si nisem mogla predstavljati,« je za Delo povedala Primoževa življenjska sopotnica Lora. Tako ona kot naš kolesarski as sta dočakala veliko zadoščenje, Primož je spet v svetovnem vrhu, tokrat je on tritedensko dirko dobil tik pred ciljno črto in je ne izgubil, kot se mu je leta 2020 to zgodilo na Touru v dvoboju s Tadejem Pogačarjem.

Ne vem kolikokrat sem jokala danes, ko sem videla vse te ljudi, je dejala Lora Roglič Klinc. FOTO: Jože Suhadolnik
Ne vem kolikokrat sem jokala danes, ko sem videla vse te ljudi, je dejala Lora Roglič Klinc. FOTO: Jože Suhadolnik

Skupaj z mladcem iz Komende je Roglič slovensko kolesarstvo ponesel v neslutene višave. Slovenija je dopolnila trilogijo tritedenskih dirk, na katerih je začela serijsko zmagovati leta 2019. Imamo dva Toura, tri Vuelte, jutri bomo dobili še prvi Giro. Kaj preostane velikim? Bore malo. Vse bi dali, da bi lahko doživeli takšen dan, kot smo ga na Svetih Višarjah. Kdor je bil v soboto tam, bo o tem pripovedoval svojim vnukom.

Preberite še:

Komentarji: