SPANEC

Nespečnost tare tudi mladostnike

Pomanjkanje kakovostnega spanca vpliva na vsa področja posameznikovega delovanja.
Fotografija: Pomanjkanje spanja ima lahko posledice na telesnem in kognitivnem razvoju otroka. FOTO: Yaraslau Saulevich/Getty Images
Odpri galerijo
Pomanjkanje spanja ima lahko posledice na telesnem in kognitivnem razvoju otroka. FOTO: Yaraslau Saulevich/Getty Images

Večina ljudi za normalno delovanje potrebuje od sedem do osem ur spanja na dan, še pomembneje pa je, da je spanec kakovosten. Mednarodna klasifikacija natančno opredeljuje več kot 90 različnih motenj spanja, nespečnost ali insomnija pa je najpogostejša. Po ocenah somnologov naj bi imelo težave s spanjem tudi od 10 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov.

Nujna higiena spanja

»Če težave vztrajajo dalj časa, gre za motnjo spanja,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Zasloni nas držijo budne. FOTO: Sbytovamn/Getty Images
Zasloni nas držijo budne. FOTO: Sbytovamn/Getty Images
»Težave so različne, lahko gre za težave pri uspavanju, vzdrževanje spanca ali zgodnje prebujanje. Najpogostejši vzroki za nespečnost so stres, depresija, tesnobnost, neprimerno ležišče oziroma neudobna postelja, neprimerna temperatura spalnice (preveč hladna ali topla soba), glasni zvoki iz okolice, alkohol, nikotin in kofein. Nanjo lahko vplivata tudi izmensko delo in izčrpanost zaradi časovne razlike.« Ob kratkotrajnih težavah si lahko pomagamo sami ali se posvetujemo s farmacevtom, če trajajo dlje in že posegajo na druga področja našega življenja, sami pa kakovosti spanja ne zmoremo izboljšati, je nujen obisk zdravnika.

»To je še posebno pomembno, če nespečnost spremljajo tudi druge bolezni, na primer depresija in tesnoba,« poudarja sogovornica in pristavlja, da lahko dolgoročna oziroma kronična nespečnost vpliva na vse vidike življenja posameznika: »Posledice lahko razdelimo na telesne, čustvene, kognitivne in motivacijske oziroma vedenjske. Telesne so oslabljenost imunskega sistema, bolečina v medrebrnih mišicah pri dihanju, motnje motorične koordinacije in glavoboli, še posebno migrenski. Čustvene posledice se kažejo kot otopelost, razdražljivost, občutek nemoči in pogostejši izbruhi jeze. Kognitivne posledice so motnje koncentracije in spomina, zasanjanost in težave z odločanjem. Motivacijske oziroma vedenjske posledice se kažejo kot odpor in nelagodje pred spanjem, strah pred večerom, dnevno dremanje in seganje po alkoholu ali pomirjevalih.«

Preveza in čepki

Za kakovosten nočni počitek je nujna higiena spanja, torej vzpostavitev zdravih navad in upoštevanje smernic, ki lahko pripomorejo h kakovostnejšemu spancu.

»Priporočljivo je redno skrbeti za zadostno vsakodnevno telesno dejavnost, dovolj je že enourni sprehod. Izogibajte se intenzivni vadbi tik pred spanjem,« svetuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Izogibajte se tudi alkoholu, nikotinu in kofeinu, še posebno zvečer, pa zaslonom, saj vas lahko umetna svetloba, še posebno modrega spektra, prebudi oziroma vam poslabša spanec. Pred spanjem prav tako niso primerni filmi z močno čustveno vsebino. Poskrbite za mirno spalno okolje, spalnica naj bo dovolj temna. Lahko si pomagate s prevezo za oči. Če vas moti morebiten hrup, uporabite čepke za ušesa. V posteljo se ne odpravljajte lačni, vendar pazite, da se ne boste prenajedli; zadnji obrok naj bo od dve do tri ure pred spanjem. Telo se mora namreč za spanje ohladiti, prebava pa ga segreva. Bodite pozorni, da pred spanjem ne boste zaužili preveč tekočine. Poskusite se sprostiti, umiriti dihanje in odmisliti skrbi. In še zadnji nasvet – v posteljo se odpravite vedno ob isti uri!« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije