Nemirna Bolivija lakmusov test za regijo
Samooklicana začasna vlada Bolivije se sooča z obtožbami o nasilju pripadnikov varnostnih sil.
Odpri galerijo
Samooklicana bolivijska predsednica Jeanine Áñez doslej še ni izpolnila obljube o sklicu ponovnih volitev. FOTO: Reuters
Razvoj dogodkov v Boliviji ne bi smel presenetiti, vsaj ne poznavalcev latinskoameriške regije. Desnica, ki ji je v regiji skupno nasprotovanje socialističnim politikam, in levica, ki se vzpostavlja kot protipol neoliberalni miselnosti, razdvajata Argentino, Brazilijo, Čile, Ekvador, pa, med drugim, Nikaragvo in Venezuelo. V zadnjih tednih je politični razdor zahteval smrtne žrtve v Boliviji, kjer je nemirno od oktobrskih volitev, na katerih je zbral največ glasov dosedanji bolivijski predsednik Evo Morales.
Podobno kot pred slabim letom v Venezueli, kjer se je za začasnega predsednika razglasil Juan Guaidó, se razlikujejo mnenja o tem, ali se v Boliviji dogaja državni udar. Medtem ko Morales, ki se je po skoraj 14 letih vladanja minuli teden po odstopu umaknil v Mehiko, meni, da so njegovi nasprotniki prišli do oblasti nezakonito, z državnim udarom – na njihovo stran in proti Moralesu se je postavila tudi vojska –, Jeanine Áñez, samooklicana začasna predsednica, vztraja pri tem, da si prizadeva za mir v Boliviji.
Za začasno predsednico se je oklicala 12. novembra, ko je zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročile domnevne volilne nepravilnosti, odstopil Morales. Namestnici predsednice senata, zagrizeni katoličanki, so se odprla vrata do oblasti po tem, ko sta vodenje države zavrnila podpredsednik Álvaro García Linera in predsednica senata Adriana Salvatierra. Čeprav spodnji dom parlamenta v odsotnosti poslancev Moralesove stranke Gibanje k socializmu (Mas) ni podprl začasne predsednice, Jeanine Áñez vlada s podporo ustavnega sodišča. Doslej še ni izpolnila obljube o sklicu ponovnih volitev. Pri podpisu odloka, ki vojake – ti poleg policistov patruljirajo na ulicah – razbremenjuje odgovornosti, je imela manj pomislekov.
Po podatkih medameriške komisije za človekove pravice (organa Organizacije medameriških držav) je od zadnjih dni oktobra v povolilnem dogajanju v Boliviji izgubilo življenje 23 ljudi. Na ulicah bolivijskih mest so Moralesovi nasprotniki in podporniki, po družbenih omrežjih pa krožijo posnetki spornih aretacij in nasilnega ravnanja pripadnikov varnostnih sil. V petek je bilo v spopadih med Moralesovimi podporniki ter policisti in vojaki blizu mesta Cochabamba v osrednji Boliviji, znani po pridelavi koke, ubitih pet ljudi. Na nasilno ravnanje pripadnikov varnostnih sil je opozorila tudi medameriška komisija za človekove pravice.
Staroselski predsednik Morales, ki mu je zaradi očitkov o prisvajanju oblasti padala podpora že pred volitvami, je trenutno v Mehiki. V intervjuju za BBC Mundo je poudaril, da po mnenju pravnikov ostaja formalni predsednik države, dokler parlament ne bo potrdil njegovega odstopa. Kdaj se bo vrnil v Bolivijo, ni znano, a vrnitev se lahko po njegovih besedah zgodi kadarkoli. Ali bo kandidiral na prihajajočih volitvah, prav tako ni jasno – tako kot ni določen njihov okvirni datum.
Politični in družbeni razkol v Boliviji je znova pokazal, kako razdeljena je regija. Medtem ko so izrazili podporo Moralesu voditelji Nikaragve, Venezuele, Kube in, denimo, novoizvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernández, je podpora samooklicani predsednici – predvidljivo – prišla iz Washingtona in Brasílie ter od venezuelskega opozicijskega voditelja Guaidója. Ta je rekoč, da je »Bolivijcem uspelo«, pozval nasprotnike predsednika Nicolása Madura k vnovičnim protestom. Poleg prekinitve diplomatskih odnosov z Venezuelo in izgona več kot 200 kubanskih zdravnikov je samooklicana začasna vlada Bolivije prav tako preklicala članstvo države v »socialistični« regionalni navezi Alba, negotovo je tudi članstvo v – tudi sicer razpadajoči – organizaciji Unasur.
Se v Boliviji dogaja državni udar?
Podobno kot pred slabim letom v Venezueli, kjer se je za začasnega predsednika razglasil Juan Guaidó, se razlikujejo mnenja o tem, ali se v Boliviji dogaja državni udar. Medtem ko Morales, ki se je po skoraj 14 letih vladanja minuli teden po odstopu umaknil v Mehiko, meni, da so njegovi nasprotniki prišli do oblasti nezakonito, z državnim udarom – na njihovo stran in proti Moralesu se je postavila tudi vojska –, Jeanine Áñez, samooklicana začasna predsednica, vztraja pri tem, da si prizadeva za mir v Boliviji.
Kdo je Jeanine Áñez?
Za začasno predsednico se je oklicala 12. novembra, ko je zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročile domnevne volilne nepravilnosti, odstopil Morales. Namestnici predsednice senata, zagrizeni katoličanki, so se odprla vrata do oblasti po tem, ko sta vodenje države zavrnila podpredsednik Álvaro García Linera in predsednica senata Adriana Salvatierra. Čeprav spodnji dom parlamenta v odsotnosti poslancev Moralesove stranke Gibanje k socializmu (Mas) ni podprl začasne predsednice, Jeanine Áñez vlada s podporo ustavnega sodišča. Doslej še ni izpolnila obljube o sklicu ponovnih volitev. Pri podpisu odloka, ki vojake – ti poleg policistov patruljirajo na ulicah – razbremenjuje odgovornosti, je imela manj pomislekov.
Nasilje v Boliviji – kdo in zakaj?
Po podatkih medameriške komisije za človekove pravice (organa Organizacije medameriških držav) je od zadnjih dni oktobra v povolilnem dogajanju v Boliviji izgubilo življenje 23 ljudi. Na ulicah bolivijskih mest so Moralesovi nasprotniki in podporniki, po družbenih omrežjih pa krožijo posnetki spornih aretacij in nasilnega ravnanja pripadnikov varnostnih sil. V petek je bilo v spopadih med Moralesovimi podporniki ter policisti in vojaki blizu mesta Cochabamba v osrednji Boliviji, znani po pridelavi koke, ubitih pet ljudi. Na nasilno ravnanje pripadnikov varnostnih sil je opozorila tudi medameriška komisija za človekove pravice.
Samooklicana bolivijska predsednica Jeanine Áñez doslej še ni izpolnila obljube o sklicu ponovnih volitev. FOTO: Reuters
Se bo Morales vrnil v Bolivijo?
Staroselski predsednik Morales, ki mu je zaradi očitkov o prisvajanju oblasti padala podpora že pred volitvami, je trenutno v Mehiki. V intervjuju za BBC Mundo je poudaril, da po mnenju pravnikov ostaja formalni predsednik države, dokler parlament ne bo potrdil njegovega odstopa. Kdaj se bo vrnil v Bolivijo, ni znano, a vrnitev se lahko po njegovih besedah zgodi kadarkoli. Ali bo kandidiral na prihajajočih volitvah, prav tako ni jasno – tako kot ni določen njihov okvirni datum.
Kaj dogajanje v Boliviji pomeni za regijo?
Politični in družbeni razkol v Boliviji je znova pokazal, kako razdeljena je regija. Medtem ko so izrazili podporo Moralesu voditelji Nikaragve, Venezuele, Kube in, denimo, novoizvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernández, je podpora samooklicani predsednici – predvidljivo – prišla iz Washingtona in Brasílie ter od venezuelskega opozicijskega voditelja Guaidója. Ta je rekoč, da je »Bolivijcem uspelo«, pozval nasprotnike predsednika Nicolása Madura k vnovičnim protestom. Poleg prekinitve diplomatskih odnosov z Venezuelo in izgona več kot 200 kubanskih zdravnikov je samooklicana začasna vlada Bolivije prav tako preklicala članstvo države v »socialistični« regionalni navezi Alba, negotovo je tudi članstvo v – tudi sicer razpadajoči – organizaciji Unasur.
