Resolucija Evropskega parlamenta enakovredno nasprotuje vsem totalitarnim režimom in poudarja, da je treba ohranjati spomin na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave, hkrati pa odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi, navajajo v poslanski skupini SDS.
Omenjeno resolucijo je Evropski parlament sprejel 2. aprila 2009. Poudaril je tudi, da je treba ohranjati spomin na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave, ter potrdil nasprotovanje totalitarnim režimom.
Grims: Deklaracija je izhodišče za demokratičen razvoj
Poslanec SDS Branko Grims je na novinarski konferenci v začetku septembra dejal, da predstavlja podpora predlogu »izhodišče za demokratičen razvoj« in da je žrtvam totalitarnih režimov treba izkazati spoštovanje. Po Grimsovem mnenju se je skozi zgodovino mnogokrat napačno tolmačilo, kaj totalitarizem je, zato je toliko pomembnejše, da se državni zbor ob temeljnih vprašanjih evropske resolucije poenoti.
Totalitarizmom se ne sme popuščati in jih obravnavati drugače od drugih, ne glede na njihovo ideologijo, ocenjuje Grims. Po njegovem mnenju se je v preteklosti mnogokrat naredilo napako, ko se je vzpostavljalo vtis, da se katerega od totalitarnih sistemov »opravičuje, tolerira ali pa celo glorificira, ker je temeljil na dobrih namenih«.
Ob tem je spomnil tudi na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga obeležujemo 23. avgusta. Na ta dan je bil leta 1939 namreč podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Grims meni, da je bil zaradi sodelovanja različnih socializmov začetek druge svetovne vojne tako »hudo zločinski in za Evropo tako uničujoč«.. »V bistvu je šlo za pakt proti Evropi in tega se moramo danes vsi zavedati,« je še dodal.
DZ je predlog deklaracije zavrnil že štirikrat
SDS je predlog takšne deklaracije vložila že petič, nazadnje so ga v DZ zavrnili marca 2019. V odboru DZ za pravosodje je namreč za predlog glasovalo pet poslancev, proti pa jih je bilo osem.
Zakonodajno-pravna služba DZ je takrat v svojem mnenju spomnila, da je DZ posebno deklaracijo, s katero se je seznanil z resolucijo Evropskega parlamenta z aprila 2009, že sprejel. Poleg tega iz te resolucije ni razviden poziv državam članicam, naj jo podprejo tudi s sprejetjem posebnega predpisa. Pač pa resolucija na podlagi etičnih in zgodovinskih izhodišč vsebuje stališča Evropskega parlamenta in pozive članicam, na katerih bi lahko temeljil zakonodajni in drugi ukrepi, sprejeti na nacionalnih ravneh, so zapisali.
Tedanja vlada Marjana Šarca pa je izpostavila, da je DZ 22. oktobra 2009 sprejel deklaracijo o seznanitvi z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. »Ta deklaracija je bila premišljena, uravnotežena in dolgoročna, ob tem pa ne omogoča tako imenovanega zgodovinskega revizionizma in jo je torej neprimerno spreminjati oziroma posegati vanjo,« je dejala takratna državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Poslanke in poslanci so sicer tudi prve tri predloge o podpori omenjeni resoluciji zavrnili z obrazložitvijo, da se je DZ z resolucijo že seznanil oktobra 2009 in da zato ni potrebe, da ji izreka še posebno podporo.
