Leta 2018 je bil utekočinjen zemeljski plin cenejši, čistejši in za naročnike bolj privlačen energent za pogon tovornih vozil kot dizelsko gorivo. Nato je cena začela skokovito rasti in se ustavila pri petkratniku cene iz leta 2020. Kako se s podražitvijo spopadajo prevozniki, kaj pravijo pri Butan plinu, kaj pri Ivecu, največjem ponudniku tovornjakov na UZP?
Utekočinjen zemeljski plin se je leta 2018 pojavil kot gorivo prihodnosti. Razmeroma čist, poceni in še nagrajen s subvencijami pri nakupu vozil na UZP (v tujini) ter brezplačnimi cestninami v Nemčiji in v skandinavskih državah. Italijanski Iveco je začutil priložnost in na trgu ponudil tovornjake na UZP različnih velikosti, tudi vlačilce. Leta 2018 je Iveco prodal dva tisoč tovornjakov na UZP. V Sloveniji pa 30 od skupaj 60 tovornjakov na omenjeni energent.
Razlog? Cena kilograma UZP je bila junija leta 2018 le 99 centov, dve leti pozneje pa 81 centov na kilogram. To je bilo precej manj od cene litra dizelskega goriva, ki ima manjšo energijsko vrednost in zato večjo porabo. UZP je hkrati ponudil zeleno alternativo nafti, saj velja za najbolj čisto izmed goriv iz netrajnostne pridelave. Številna podjetja so zato dala prednost prevoznikom, ki so blago prevažali na UZP, pred tistimi, ki so prevoze opravljali s klasičnimi dizelskimi tovornjaki.
Trendu je sledil tudi Butan plin, ki je leta 2018 tako opisal prednost novodobnega goriva za pogon tovornih vozil:
»Za prevoznike je vsekakor zelo pomemben podatek o ceni goriva – ta je pri utekočinjenem zemeljskem plinu v primerjavi z dizelskim gorivom za približno 40 odstotkov nižja, kar prinaša tudi ekonomske ugodnosti, saj se lahko naložba v dražje vozilo povrne.« Butan plin je v Sežani takrat postavil stacionarno polnilnico za UZP, pozneje so jo postavili še v Ljubljani in razkrili načrte o širitvi na hrvaški trg.
Številne tehnične prednosti
UZP je poleg prihrankov prinesel tudi tehnične prednosti. Poleg občutnega zmanjšanja količine izpušnih plinov je omogočil tišje delovanje motorja – hrup se lahko zmanjša vse do 71 decibelov, s čimer je mogoč tudi nočni vstop na nekatera urbana območja, kjer je hrup omejen. Utekočinjeni zemeljski plin poenostavlja tudi tehnologijo, vezano na obdelavo izpušnih plinov – niso potrebni zapleteni sistemi, kot je SCR z rezervoarjem adblue, in filter trdnih delcev, zato tudi ni potrebe po aktivni regeneraciji ali vzdrževanju izpušnega sistema. Tovornjak je opremljen le s tristeznim katalizatorjem, zato na šasiji ostaja tudi več prostora za namestitev velikih rezervoarjev.
Slovenski prevozniki so zagrabili priložnost. Nekateri so se obotavljali, v SIGR Bizjak, v Agrologistiki in Klemen Transportu pa so vozni park dizelskih tovornjakov dopolnili še s tovornjaki na UZP. Večina je bila naročenih leta 2018 in dobavljenih isto leto ali leto za tem. V tem obdobju je na slovenske ceste zapeljalo 50 tovornjakov na UZP, polovica pod tega Ivecovih, preostanek pa Scanijinih in Volvovih.
Do maja leta 2021 se je računica prevoznikov, ki so za tovornjake sicer odšteli okoli 50 odstotkov višjo ceno kot za dizelske, lepo izšla. Konec junija 2021 je cena za kilogram, kljub oprostitvi trošarine, presegla en evro. Decembra istega leta se je približala dvema evroma za kilogram. Vojna v Ukrajini pa je njegovo ceno še dvigovala, prejšnji teden se je denimo ustavila pri 3,72 evra za kilogram.
Grega Bizjak, SIGR Bizjak: Prva leta je bil končni rezultat odličen
»Prva plinska vozila smo naročili leta 2018, dobili smo jih februarja 2019. Vsi so bili namenjeni mednarodnemu transportu,« pripoveduje Grega Bizjak, direktor podjetja SIGR Bizjak, ponudnika logističnih storitev. V podjetju, ki deluje v štirih državah in ima v voznem parku kar 220 tovornjakov, so v vozni park umestili 12 vlačilcev na UZP. Ti so se uporabljali na vožnjah od Nizozemske in severa Nemčije v Avstrijo, Slovenijo in na Balkan.
»Tovornjaki na UZP so nam prišli prav zaradi okoljske primernosti, ta se je skladala z našim blagom, prevažamo namreč predvsem cvetje, tako smo lahko delovali okoljsko bolj prijazno. Kupci so od nas zahtevali, da postopno zmanjšujemo izpuste voznega parka, to nam je vključitev tovornjakov na UZP omogočila. Takrat se je odločitev zdela prava tudi s stroškovnega vidika, saj je bila cena kilograma UZP na tujih črpalkah le 56 centov na kilogram, v Sloveniji pa še vedno ugodnih 99 oziroma pozneje celo 81 centov na kilogram. Hkrati v Nemčiji velja (do konca leta 2023) oprostitev cestnin za tovornjake na UZP, kar prinaša velik prihranek. Za dizelski tovornjak denimo za vsakih tisoč kilometrov po Nemčiji plačamo okoli 250 evrov cestnih,« pripoveduje Bizjak.
Šarčeva vlada je leta 2018 obljubila 20 tisoč evrov subvencij pri nakupu vozil na UZP, a se to potem ni zgodilo.
Bizjak se je v času uvajanja tovornjakov na UZP sicer ukvarjal z nekaterimi izzivi. »Leta 2019 so bile v Nemčiji le tri črpalke z UZP. Vozniki so poleg tega morali izpolnjevati določene varnostne standarde – na vsaki črpalki so opravili podroben test, izobraževanje in tako pridobili dovoljenje za točenje in uporabo plina. Pri nekaterih znamkah tovornjakov na UZP je bil izziv tudi precej majhen doseg, le okoli 800 kilometrov. Poleg tega je na redkih črpalkah zmanjkovalo plina, prenekatero noč so vozniki preživeli na črpalkah in čakali na nove dobave. Pozneje se je infrastruktura povečala, pridobljeni standardi pa olajšali uporabo,« pripoveduje sogovornik.
Začetek težav
V prvem valu koronavirusa je prednost UZP v primerjavi z dizlom začela kopneti, saj je cena dizelskega goriva upadla na rekordno nizko raven. V Sloveniji je bila regulirana na evro za liter. Dizelsko gorivo se je pozneje dražilo, a ne tako zelo kot UZP. Cena UZP je do maja lani vztrajala pod evrom za kilogram, že decembra lani se je približala dvema evroma, letos pa je zaradi sankcij Rusije presegla mejo tri evre in se konec avgusta ustavila pri 3,72 evra na kilogram. Bilanca prevoznikov se je tako sesula v prah.
»Trenutno zaradi visoke cene plina kljub vračilom cestnine naši tovornjaki na UZP niso likvidni. Nekatera vozila so še v pogonu, a le za kupce, s katerimi smo se lahko dogovorili za klavzulo za gorivo in nas vežejo dolgoročne pogodbe,« pravi Bizjak. Kako naprej? Naši tovornjaki na UZP imajo že blizu milijona kilometrov, torej se že precej izrabljeni. Ostane nam torej le še prodaja, a vprašanje je, kakšno ceno bomo dosegli na trgu,« sklene sogovornik.
Matevž Čokl, vodja tehničnega razvoja in prodaje ter UZP pri Butan plinu, je nekoliko manj črnogled in omenja nekatere prednosti energenta tudi v času povišanih cen. Poudarja, da vsaka država drugače obravnava energent UZP. V Sloveniji je vlada začasno odpravila trošarino na UZP, na Hrvaškem pa so odpravili vse dajatve, zato je tam cenejši. »Nekatere države, denimo Francija, ceno UZP veže na ceno dizla. Na Tirolskem je tovornjakom na UZP na nekaterih odsekih dovoljena vožnja ponoči, dizelskim pa ne. Poleg tega so cene v obmorskih državah nižje zaradi bližine terminalov, nekateri ponudniki pa nižje cene lahko vzdržujejo zaradi zakupljenih količin po nižjih cenah,« pojasnjuje Čokl.
In kaj je ceno UZP pognalo v višave? »V EU smo UZP v preteklosti pridobivali iz Katarja, pozneje je sledila Rusija, po začetku vojne v Ukrajini pa ZDA. Cena se ves čas spreminja, odvisna je tudi od tega, na kateri polobli je zima, tam je poraba zato večja. Na to nimamo vpliva, saj se UZP kopiči v terminalih od vsepovsod, mi pa kupujemo od tu naprej. Trenutno v svetu vlada tudi pomanjkanje ladij za prevoz UZP, menda je v izdelavi 300 novih tankerjev,« pojasni Čokl.
Kaj pravijo pri Ivecu, ki je največ stavil na novi energent?
Tomaž Jager, ki v podjetju Benussi vodi prodajo UZP in težkega programa, pravi, da so cene vozil na UZP poskušali zajeziti kljub splošnim podražitvam na trgu. Tako danes vlačilec na UZP stane 120 tisočakov, dizelski pa okoli sto tisočakov. Rešitve v tem hipu za prodajo in prevoznike vseeno ne vidi. Malce bolje je v državah, kjer so cene UZP nižje, denimo na polnilnicah med Belgijo in Francijo. V Nemčiji je trenutna cena UZP med 1,97 in 2,71 evra na kilogram, najnižja je v Münchnu. Zato je uporaba tovornjakov na UZP morda rentabilna za prevoznike, ki večino prevozov opravijo v Nemčiji. Tudi zaradi oprostitve cestnin do konca leta 2023.
