Potekala bo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ju. Na velikem platnu Kraljeve kinoteke Belgije bodo prikazali deset celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zgodovine.

Dokumentarno-igrani gorski film V kraljestvu Zlatoroga je prvi slovenski celovečerni film. Foto: Slovenska kinoteka
Dokumentarno-igrani gorski film V kraljestvu Zlatoroga je prvi slovenski celovečerni film. Foto: Slovenska kinoteka

"Če se ozremo po naboru retrospektive slovenskega filma in tudi širše, po slovenski filmski pokrajini, lahko kot skupni imenovalec slovenskega filma poudarimo svobodno avtorsko delovanje filmskih ustvarjalcev. Filme pogosto bogatijo popolnoma samosvoji formalni in narativni prijemi, močan čut avtorjev za družbo in posameznika ter njihov kritični pogled na družbenopolitične okoliščine sodobnosti ter intimne razmere, v katerih živi slehernik," so zapisali.

Film v režiji Janka Ravnika bodo spremljali Andrej Goričar na klavirju, ki je tudi avtor glasbe, Matej Haas na violini, Milan Hudnik na violončelu in klarinetist Jakob Bobek.

"Izjemen vpogled v družbeni in zgodovinski razvoj Slovenije"
Sledili bodo žanrsko raznoliki filmi, ki so jih v obdobju devetih desetletij podpisali najpomembnejši slovenski filmski avtorji: France Štiglic, Boštjan Hladnik, Jože Babič, Matjaž Klopčič, Karpo Godina, Živojin Pavlović, Andrej Košak, Janez Lapajne in Rok Biček. "Retrospektiva tako ponuja tudi izjemen vpogled v družbeni in zgodovinski razvoj Slovenije," so zapisali v kinoteki.

Sorodna novica Gala koncert samospevov v Bruslju: evropska dediščina, obogatena z južnoameriško tradicijo

Štiglic bo zastopan s celovečercem Dolina miru (1956), ki je po oceni pripravljavcev retrospektive s čustvi nabit liričen krik pacifizma, Babič s filmom Po isti poti se ne vračaj (1965), v katerem "odločno in realistično opiše življenje ter odrinjenost sezonskih delavcev, ki lastnoročno 'gradijo svetlo prihodnost'", in se pri tem vpraša, čigavo.

Hladnik in Klopčič predstavljata silovitejši odmik od realizma, ki sovpada z "novimi valovi" v svetovni kinematografiji 60. let 20. stoletja: prvi s filmom Ples v dežju (1961), ki prehaja med resničnostjo in labirinti duševnosti, drugi s Sedmino (1969), bridko obravnavo usode mladih posameznikov, katerih odraščanje usodno zaznamuje in pospeši vojni čas.

Godina in Pavlović sta "drzna raziskovalca filmskega izraza, ki sta s svojimi filmi (neredko duhovito) izražala tudi kritiko političnih elit". Prvi bo na retrospektivi zastopan s Splavom Meduze (1980), drugi z Nasvidenje v naslednji vojni (1980).

Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma Dolina miru je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 v Cannesu prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo. Foto: Lado Sazonov; arhiv Slovenske kinoteke
Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma Dolina miru je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 v Cannesu prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo. Foto: Lado Sazonov; arhiv Slovenske kinoteke

Košak bo predstavljen z Outsiderjem (1997), v katerem je kritično in z nekaj nostalgije "obravnaval mladost v sponah politike v nekdanji skupni državi", Lapajne s filmom Kratki stiki (2006), Biček pa z Razrednim sovražnikom (2013). Zadnja dva sta bila izbrana kot predstavnika slovenske kinematografije, ki stopa v koraku z evropsko, saj predstavljata intimne zgodbe, v katerih se zrcali stanje družbe v zahodnem svetu.

Retrospektivo so pripravili v sodelovanju s Kraljevo kinoteko Belgije, s pomočjo Slovenskega filmskega centra in Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS in ob podpori ministrstva za kulturo.

Začenja se v četrtek in bo trajala do 22. decembra.